Oposum
Oposum je pri obrambi pravi genij. Ob nevarnosti se naredi mrtvega, kar pomeni, da pade na tla, se peni okoli ust in izloča smrdljivo tekočino iz žlez, ki hitro prepriča plenilce, da žival ni užitna.
Afriški ježevec
Ta žival da popolnoma nov pomen akupunkturi. Ko je ogrožen, dvigne svoj bodičast rep, da je videti večji in preplaši plenilce. Če to ni dovolj, bo poskušal zabosti napadalca ali pa se ustavil sredi bega in pustil, da se plenilec nabode kar sam. Njegove ščetine so narejene tako, da se lahko odlomijo, poleg tega so nazobčane in prodirajo vedno globlje v telo. Obramba te živali se pogosto konča s smrtjo plenilca in znani so primeri, ko so zaradi hudih ran umrli leopardi, levi, hijene in tudi ljudje. In še eno zanimivo dejstvo o ježevcih: v svojem telesu imajo naravni antibiotik, ki preprečuje infekcije, če se žival poškoduje pri padcu ali če po nesreči nabode samo sebe.
Ta dvoživka iz centralne Afrike ima gotovo eno najbolj nenavadnih obrambnih orožij. Ko je v nevarnosti, polomi lastne kosti pri prstih na nogi, da iz njih sestavi kremplje, ki predrejo kožo na zadnjih tacah. Ti 'kremplji' so izjemno ostri in tudi zelo učinkoviti pri napadih kač ali podgan.
Malezijske mravlje
Malezijske mravlje bi skoraj lahko opisali kot neke vrste samomorilskih napadalcev. Mravlje se namreč pred napadalci razstrelijo in tako pokončajo napadalca in sebe. V abdomnu imajo žleze, polne strupa. Ko zaznajo nevarnost, potisnejo tekočino iz glave v te žleze, kar povzroči eksplozijo, ki napadalca zalije s strupom. In vsaka 'mravlja vojakinja' je brez obotavljanja pripravljena žrtvovati življenje za obrambo mravljišča.
Počasni loris
Ta nenavadna, lemurju podobna žival ima zelo učinkovito obrambo pred vsemi plenilci, razen pred ljudmi, ki jih lovijo zaradi njihovih oči. Lorisi se premikajo zelo počasi, kar pomeni, da je lahka tarča za plenilce. A vsak plenilec napravi hudo napako, če napade lorisa. Na komolcih imajo namreč strupene žleze. Nenavadno je tudi to, da si lorisi ližejo te žleze in strup prenesejo na kožuh. Strup prenesejo tudi na mladiče, ko gredo iskat hrano. A to še ni vse. Ker lahko spravijo strup v usta, je njihov ugriz strupen podobno kot pri kačah.
Koloradski hrošč
Dobro poznani škodljivec (čeprav bi hrošč lahko isto trdil za ljudi) ima zelo učinkovito obrambo. V odrasli fazi ga varuje njegov oklep, ko pa je na razvojni stopnji ličinke, tega oklepa nima in se mora zaščititi drugače. Pokrije se z lastnimi iztrebki, ki so smrdeči in izjemno strupeni, kar je odlična obramba, ki odvrne vse potencialne plenilce.
Morska kumara
Ta izjemna žival ima tako rekoč lastnosti robota T-1000, ki smo ga lahko videli v filmu Terminator 2 (prelivajoči se robot). Njihovo 'kožo' namreč sestavlja kolagen, ki ga žival lahko sprosti ali zateguje. Če želi žival iti skozi ozko luknjo, lahko dobesedno utekočini svoje telo in se izlije skozi odprtino. Znotraj takšne luknje se nato v manj kot sekundi 'strdi' in počaka, da nevarnost mine. Poleg tega se lahko ta bitja obrnejo navzven in sprostijo strupe, ki ubijejo napadalca.
Puščavski rogati kuščar
Ta rogati 'mravlježerec' ima celo paleto obrambnih mehanizmov, s katerimi se obrani plenilcev. Kamuflažo, telo, ki se lahko razširi, da je videti večji, hiter tek in dejstvo, da lahko skozi oči brizga kri, ki ni dobrega okusa. To zadnje stori tako, da namenoma povzroči prelom krvnih žilic ob očesu in posledica je natančen brizg krvi v plenilca, ki je lahko oddaljen tudi meter in pol.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV