Nostradamus: veliki videc ali prevarant

14. decembra leta 1503 se je v St. Remy de Provence v Franciji rodil Michel de Nostradame, eden najbolj kontroverznih prerokov, astrologov in astronomov. Nostradamus je uporabljal tako astronomijo kot astrologijo za razlago svojih vizij, ki naj bi jih imel v svoji temačni delovni sobi.
Njegove vizije že več kot pet stoletij navdušujejo tiste, ki jih interpretirajo. Zaradi načina, kako jih je napisal, dopuščajo njegovi zapisi precej možnosti za razlage in so že stoletja predmet vročih razprav. Nostradamus naj bi napovedal nekaj najbolj pomembnih dogodkov v človeški zgodovini, kot je veliki londonski požar leta 1666, rojstvo Adolfa Hitlerja in celo katastrofalno nesrečo vesoljskega plovila Challenger.

Nostradamusa je že od majhnega učil njegov dedek Jean in deček je zelo zgodaj pokazal, da je izjemno bister. Učil se je latinščino, grščino, hebrejščino, matematiko in astrologijo. Ko je njegov dedek umrl, je odšel v Avignon, kjer je pokazal predvsem veliko zanimanje za astrologijo in spoznal, da je Zemlja okrogla ter da se vrti okoli sonca, vse to več kot sto let pred Galilejem. A ker so bili to časi inkvizicije, sam pa je imel judovske korenine, tega ni razglašal. Pozneje je v Montpellierju doštudiral medicino in se poročil. Imel je dva otroka, ki pa sta z ženo vred umrla za kugo.
Leta 1538 so ga obtožili zaradi herezije, vendar ni čutil nobene želje, da bi se sestal s člani inkvizicije, zato se je šest let skrival in v tem času so se začele govorice o njegovih preroških močeh. Podstrešje v svoji hiši je spremenil v delovno sobo in se ponoči posvečal okultističnim knjigam. Predvsem se je zanašal na knjigo De Mysteriis Egyptorum. Po letu 1550 je začel izdajati letni almanah svojih prerokb. Do leta 1555 je končal prvi del knjige, ki naj bi napovedovala prihodnost od njegovega časa do konca sveta.

Nostradamusa so večkrat imenovali 'napovedovalec propada', saj njegove prerokbe vključujejo vojne, smrt in uničenje. Tako naj bi napovedal francosko revolucijo in umor predsednika J. F. Kennedyja. Njegove prerokbe imajo 942 zakodiranih verzov, ki se imenujejo kvatrini. 100 kvatrinov tvori centurijo.
Verzi so napisani v nenavadnem, zakodiranem stilu in v različnih jezikih. Uporabljal je mešanico francoščine, italijanščine, grščine in latinščine. To je delal zato, da bi se izognil preganjanju inkvizicije, zato so bile prerokbe razumljive samo določenim ljudem, ki jim je zaupal.
Nostradamus je hitro postal znan po vsej Evropi in kmalu je zanj slišala kraljica Catherine de Medici in ga povabila na dvor, kjer naj bi se dve uri pogovarjala o njegovih prerokbah glede smrti kralja.
Nato se je Nostradamus predvsem posvetil sestavljanju horoskopov za bogate stranke in končanju svoje knjige, ki je bila izdana šele leta 1568, dve leti po njegovi smrti.
V noči med prvim in drugim julijem je Nostradamus umrl. Pokopali so ga pokončno in zazidali v steno cerkve Cordeliers at Salon, kjer je v njegov spomin postavljena tudi marmornata plošča.
Obstajajo govorice, da je v njegovi krsti skriven dokument, ki naj bi bil ključ do dekodiranja njegovih prerokb. Leta 1700 so krsto premaknili in na hitro pregledali ostanke. Vse, kar so našli, je bil amulet z vgravirano letnico '1700'. Leta 1791, med francosko revolucijo, so vojaki oskrunili njegovo zadnje počivališče. Naslednji dan so jih postrelili nasprotniki, vojaka, ki je njegovo lobanjo uporabil kot kozarec za vino, pa je ustrelil ostrostrelec.
Največja težava pri njegovih prerokbah so prevodi, saj jih skoraj vsak prevaja po svoje in tako, da se skladajo z določenimi dogodki.