Nevsakdanja psihopatska stanja

Veliko ljudi trpi zaradi blagih psihopatoloških stanj, kot so depresije, shizofrenija, napadi tesnobe, stres, demenca in različne fobije. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi mentalnih bolezni trpi vsaj 450 milijonov ljudi po vsem svetu. Danes se večino psiholoških bolezni lahko ozdravi z manj agresivnimi terapijami, ki so integrativne, kar pomeni, da psihiatri uporabljajo različne pristope, ki so uveljavljeni vse od Freudovega znanstvenega raziskovanja človeške psihe.
V nekaterih primerih so tako vzroki kot posledice prav bizarni. Naštejmo nekaj nenavadnih motenj:

Stockholmski sindrom je blaga motnja, ki jo posameznik razvije v ujetništvu, in sicer da se pretirano 'naveže' na svojega paznika ali osebo, ki ima nadzor. Sindrom se lahko kaže tudi pri žrtvah dolgotrajnega spolnega trpinčenja. Ime ima po ropu banke v švedskem glavnem mestu, kjer so se žrtve navezale na bančne roparje in jih po izpustitivi tudi poskušali zaščititi. Pozneje se je eden od roparjev poročil z eno od nekdanjih talk.

Sindrom iz Lime je ravno nasproten prejšnjemu primeru, saj se pri njem ugrabitelj psihično in čustveno naveže na ugrabljenega. Imenuje se po ugrabitvi talcev v japonski ambasadi v perujski prestolnici Lima, kjer so pripadniki terorističnega revolucionarnega gibanja Tupac Amaru zajeli večjo skupino talcev, ki je bila na zabavi v zgoraj omenjenem veleposlaništvu. Pozneje so večino izpustili zaradi osebnih simpatij.

Diogenov sindrom je motnja, ki se pojavi večinoma pri starejših ljudeh. Kaže se kot zavračanje samega sebe, želja po samoti in kopičenje dobrin, kot je v nekaterih primerih znano pri živalih. Imenuje se po antičnem filozofu Diogenu, ki je živel v sodu in sledil strogim asketskim zapovedim. Značilnosti tega sindroma so izredno slabe higienske razmere in osama.

Zelo nenavaden, vendar resničen je pariški sindrom, za katerim trpijo večinoma japonski turisti, ki se nagibajo k živčnemu zlomu, ko obiščejo francosko metropolo. Zaradi kulturnega šoka, jezikovnih razlik, pariške realnosti, ki je drugačna od njihovih idealiziranih predstav o francoskem mestu zaljubljencev, imajo vsako leto v Parizu na kliniki nekaj primerov, ki so izključno japonski turisti. Po podatkih s francoskega veleposlaništva se je moralo leta 2009 na letališču zaradi omenjenega sindroma obrniti in vrniti v domovino 22 Japoncev.

Stendhalov sindrom je pojav, povezan z umetnostjo. Je psihosomatska bolezen, ki povzroči hitro utripanje srca, omotičnost, zmedenost in celo halucinacije, ko je nekdo izpostavljen umetnosti oziroma umetniškim predmetom. To se pogosteje pojavlja, če je umetnost še posebno lepa in intenzivno izrazna ali če je veliko umetniških predmetov v enem prostoru. Imenuje se po slavnem francoskem realističnem pisatelju Stendhalu, ki je doživel in podrobno opisal omenjeni sindrom na svojih popotovanjih po Italiji.

Jeruzalemski sindrom je sinonim za versko obsedenost, ki se je v prvih oblikah pojavljala v primeru judovskih in krščanskih gorečnežev pri romanjih v Jeruzalem. Ljudje ob prihodu v mesto doživljajo halucinacije in tresavico, ki je ne znajo pojasniti. Vendar je večina ljudi, ki doživi ta sindrom, že prej imela vsaj eno psihopatološko stanje.

Capgrasove blodnje so posebna, zelo redka psihična stanja, ki jih je poimenoval francoski psihiater Joseph Capgras. Gre za blodnje posameznika, ki je prepričan, da je njegov bližnji nekdo drug, ki je prevzel identiteto njegove ljubljene osebe. Omenjene blodnje se rade pojavljajo ob še kakšni drugi mentalni bolezni, najpogosteje v primeru shizofrenije in demence.