Vsem je jasno, da je v vojni proti drogam stanje vedno v 'pat' poziciji. Če bi namreč oblastem v kateri koli državi uspelo 'ukiniti' dobavo drog, bi verjetno ukinila 'pomirjevalo' tudi nekaterim zadetim glavam, ki odločajo o najpomembnejših stvareh. Torej bi delno 'ukinila' samo sebe, vsaj kolikor je sklepati po izsledkih uporabe drog med politiki na podlagi analiz urina, ki 'priteče' iz parlamentarnih in drugih palač.
V Mehiki je droga eden glavnih gonil gospodarskega kriminala in ima tudi pomemben delež v samem gospodarstvu. Po nekaterih podatkih naj bi bila trgovina z mamili samo med mehiškimi karteli in ameriškimi uporabniki vredna skoraj 50 milijard ameriških dolarjev (35 milijard evrov).
1. Leta 1992 je policija v San Franciscu zasegla 59 škatel, v katerih je bilo skupaj 490 kilogramov čistega heroina, ki naj bi bil na ulici (v prodaji na drobno) in primerno zmešan, vreden več sto milijonov takratnih ameriških dolarjev. To naj bi bila največja zaplemba heroina v ZDA do takrat.
2. Enaindvajset ton kokaina so oblasti zasegle leta 1989 v nekem losangeleškem skladišču. Policistom je uspelo priti do 'lastnika' belega prahu, ki ni bil nihče drug kot mehiški kralj drog Rafael Munoz Talavera iz kartela Juarez. Pozneje so šefa kartela našli mrtvega, še preden so ga uspeli aretirati.
4. Največji morski zaseg pošiljke prepovedane droge v ameriški zgodovini se je zgodil marca 2007, ko je ameriška obalna straža ustavila ladjo, na kateri je bilo kar 18 ton kokaina, namenjenega ameriškim nosovom. Na cesti bi zanj 'pokasirali' kar okrog 500 milijonov ameriških dolarjev.
5. Maja 2005 so kolumbijske oblasti uspele zaseči kar 13,8 tone kokaina v vrednosti 350 milijonov ameriških dolarjev. Skrit je bil v votlini ob obali neke reke v južni Kolumbiji.
6. Dve leti pozneje so Kolumbijske oblasti pri mestu Pizzaro odkrile kar 27 ton kokaina, zakopanih na obali morja. To je največji kolumbijski 'ulov' v zgodovini. Droga je bila zakopana v 919 paketih, kjer je bilo v vsakem po 30 kilogramov kokaina. Zanje bi takrat iztržili več kot pol milijarde ameriških dolarjev.
7. Britanska policija je v Afganistanu leta 2008 našla kar 17,5 tone makovih semen, iz katerih naj bi po nekaterih izračunih lahko pridobili kar 30 ton heroina, kar bi po maloprodaji naneslo več kot milijardo evrov.
Ob vseh teh zasegih, triumfih nacionalnih policijskih uradov in odličnega mednarodnega sodelovanja pa se je treba vprašati, kam gre vsa ta zasežena droga. Po mnenju mnogih namreč vlade nadzorujejo trg droge z uravnavanjem cene. Droga je namreč že tako močno vpeta v družbo, da bi popolno prenehanje dotoka 'robe' lahko pomenilo popoln kaos in seveda padec gospodarske rasti. Tega pa noče nobena vlada tega sveta.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV