Vesoljski čolniček (Space shuttle), ki so ga naredili v petih izvedenkah (Challenger, Columbia, Endavour, Discovery in Atlantis), je služil 28 let. Vse tri izvedenke bodo kmalu zastarele. Vzeli jih bodo iz uporabe, jih razstavili na dele ali postavili pred kakšen muzej, kjer bodo služili v izobraževalne namene in kot ponos ameriških vesoljskih dosežkov. Vesoljski čolniček, ki je v zadnjih letih služil kot pomembno transportno sredstvo ob izgradnji vesoljske postaje v Zemljini orbiti, je doživel tudi težke čase. Nazadnje je v letu 2003 Columbia razpadla pri vstopu v atmosfero zaradi odstopa začitne plošče pri izstrelitvi.
Katastrofa plovila Columbia
Izstrelitve vesoljskih plovil so se vedno pokazale kot zelo nevarne in tvegane, saj navkljub kopici testiranj in varnostnim sistemom vedno lahko gre nekaj narobe. Kot se je to zgodilo tudi pri zadnji nesreči, je odpadel majhen del zaščitnega keramičnega ovoja, ki varuje plovilo in posadko pred visokimi temperaturami, katerim je raketoplan podvržen pri vstopu v atmosfero. Navkljub opozorilom posadka ni dobila zelene luči s strani vodstva NASE za popravilo napake, medtem ko je bila Columbia v vesolju. Nato se je ob vračanju na Zemljo zaščitni ovoj odprl na mestu, kjer je manjkala zaščitna plošča in v nekaj minutah je raketoplan s skupaj s sedemčlansko posadko zgorel v ozračju.
Challenger
Podobna napaka se je zgodila 17 let prej, ko je NASA poslala v vesolje sedemčlansko posadko na krovu vesoljskega plovila Challenger. 18. januarja je 73 sekund po izstrelitvi eksplodiral desni rezervoar nosilne rakete zaradi odpadle objemke. Zaradi nizkih temperatur ob izstrelitvi znanstveniki niso predvideli krhkosti objemk, pozneje je ena odpadla in zmehčala konstrukcijo rakete. Znanstveniki predvidevajo, da je nekaj članov posadke preživelo eksplozijo raketoplana in so umrli šele ob udarcu ob gladino morja.
Izstrelitve vesoljskih plovil so se vedno pokazale kot zelo nevarne in tvegane, saj navkljub kopici testiranj in varnostnim sistemom vedno lahko gre nekaj narobe. Kot se je to zgodilo tudi pri zadnji nesreči, je odpadel majhen del zaščitnega keramičnega ovoja, ki varuje plovilo in posadko pred visokimi temperaturami, katerim je raketoplan podvržen pri vstopu v atmosfero. Navkljub opozorilom posadka ni dobila zelene luči s strani vodstva NASE za popravilo napake, medtem ko je bila Columbia v vesolju. Nato se je ob vračanju na Zemljo zaščitni ovoj odprl na mestu, kjer je manjkala zaščitna plošča in v nekaj minutah je raketoplan s skupaj s sedemčlansko posadko zgorel v ozračju.
Challenger
Podobna napaka se je zgodila 17 let prej, ko je NASA poslala v vesolje sedemčlansko posadko na krovu vesoljskega plovila Challenger. 18. januarja je 73 sekund po izstrelitvi eksplodiral desni rezervoar nosilne rakete zaradi odpadle objemke. Zaradi nizkih temperatur ob izstrelitvi znanstveniki niso predvideli krhkosti objemk, pozneje je ena odpadla in zmehčala konstrukcijo rakete. Znanstveniki predvidevajo, da je nekaj članov posadke preživelo eksplozijo raketoplana in so umrli šele ob udarcu ob gladino morja.
Ruske balistične rakete
Po podatkih se je ob izstrelitvi raket zgodilo več kot 160 hudih nesreč (nekatere izmed njih so strogo zaupne narave). Večina izmed njih je bila brez človeških žrtev. Vendar to ne velja za nesrečo Nedelin iz leta 1960, ko je raketa na komzodromu v Baikonuru v Kazhstanu eksplodirala pri vključitvi raketnih motorjev v drugi fazi. Raketa, ki je bila pravzaprav medkontinentalni balistični izstrelek dolgega dosega, ki potuje po vesolju na višini do 1200 kilometrov in s seboj nosi jedrske konice. Pri eksploziji raketa ni imela jedrske glave, vendar je umrlo do 120 ljudi, med katerimi je bil tudi vodja projekta major Mitrofan Nedelin, po katerem se nesreča imenuje. Inženirji in mehaniki so poskušali pobegniti stran od goreče rakete, vendar jim je to preprečila zaščitna ograja.
Po podatkih se je ob izstrelitvi raket zgodilo več kot 160 hudih nesreč (nekatere izmed njih so strogo zaupne narave). Večina izmed njih je bila brez človeških žrtev. Vendar to ne velja za nesrečo Nedelin iz leta 1960, ko je raketa na komzodromu v Baikonuru v Kazhstanu eksplodirala pri vključitvi raketnih motorjev v drugi fazi. Raketa, ki je bila pravzaprav medkontinentalni balistični izstrelek dolgega dosega, ki potuje po vesolju na višini do 1200 kilometrov in s seboj nosi jedrske konice. Pri eksploziji raketa ni imela jedrske glave, vendar je umrlo do 120 ljudi, med katerimi je bil tudi vodja projekta major Mitrofan Nedelin, po katerem se nesreča imenuje. Inženirji in mehaniki so poskušali pobegniti stran od goreče rakete, vendar jim je to preprečila zaščitna ograja.
Kitajsko in brazilsko lansiranje satelitov
Hudo napako so naredili Kitajci leta 1996, ko so izstreljevali svojo raketo vrste 'Dolgi pohod', ki nosi satelite v orbito. Dve sekundi po izstrelitvi je raketa, ki je nosila ameriški satelit Intelsat 708, skrenila s poti in padla na bližnjo vas. Po poročilih ameriških obveščevalcev je umrlo vsaj 200 ljudi, oziroma skoraj celotna vas.Tudi Brazilci so doživeli hudo nesrečo tik pred izstrelitvijo. Leta 2003 je brazilska vesoljska agencija (AEB) pripravljala svojo raketo za transport satelita v orbito. Predčasno se je prižgala tretja stopnja rakete in povzročila močno eksplozijo na izstrelitveni ploščadi. Umrlo je 21 inženirjev in mehanikov, ki so stali preblizu izstrelitvene ploščadi, saj je bila eksplozija silovita. Pozneje so se pojavljale kritike, da B razilci ne bi smeli uporabljati cenejšega trdega goriva, temveč dražje tekoče gorivo, pri katerem je več nadzora nad izgorevanjem.
Hudo napako so naredili Kitajci leta 1996, ko so izstreljevali svojo raketo vrste 'Dolgi pohod', ki nosi satelite v orbito. Dve sekundi po izstrelitvi je raketa, ki je nosila ameriški satelit Intelsat 708, skrenila s poti in padla na bližnjo vas. Po poročilih ameriških obveščevalcev je umrlo vsaj 200 ljudi, oziroma skoraj celotna vas.Tudi Brazilci so doživeli hudo nesrečo tik pred izstrelitvijo. Leta 2003 je brazilska vesoljska agencija (AEB) pripravljala svojo raketo za transport satelita v orbito. Predčasno se je prižgala tretja stopnja rakete in povzročila močno eksplozijo na izstrelitveni ploščadi. Umrlo je 21 inženirjev in mehanikov, ki so stali preblizu izstrelitvene ploščadi, saj je bila eksplozija silovita. Pozneje so se pojavljale kritike, da B razilci ne bi smeli uporabljati cenejšega trdega goriva, temveč dražje tekoče gorivo, pri katerem je več nadzora nad izgorevanjem.
Nesreče so bile v vesoljski industriji dokaj pogoste. Inženirji nikoli niso mogli točno predvideti, kaj bo šlo narobe navkljub številnim testiranjem in simulacijam. Mnogi kritiki trdijo, da bi zaradi slabih varnostnih in reševalnih rešitev morali program Space shuttle že zdavnaj ukiniti. Kritikam je bilo zaradi različnih razlogov posredno uslišano, konec programa vesoljskih čolničkov pa prinaša razmišljanje o novih alternativah in razvoju novega transportnega vesoljskega plovila.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV