Nagačenje ali taksidermija je proces prepariranja mrtvih vretenčarjev za razstavljanje v obliki trofej ali za znanstveno raziskovanje. V zadnjem stoletju so se metode nagačenja znatno izboljšale, nagačevalci ne "operirajo" več s strupenimi snovmi, pa tudi rezultati so bolj realistični in "življenjski".
Sicer je nagačenje v začetni fazi precej podobno mesarjevemu delu. Žival se odre (podobno kot piščanca za kuho), brez da bi se posegalo v telesno strukturo. Nato se kožo pritrdi na poliuretansko osnovo, ki se jo kupi v za to specializiranih trgovinah. Nagačevalec ob poliuretanskem polnjenju dokupi še ostale dodatke, kot so steklene oči, ki jih v notranjost prilepi z lepilom.
Kot že omenjeno, se nagačenje izvaja že stoletja. Že starim Egipčanom je uspelo preparirati ljudi in mačke za izredno dolgo obstojnost. Če je mumificiranje ljudi rezervirano le za največje vladarje sveta (poleg tega je postopek veliko bolj zapleten), je nagačenje živali domena lovcev in ribičev, ki hranijo svoje trofeje, muzejskih preparatorjev in znanstvenikov ter depresivnih gospodinj, ki se ne morejo sprijazniti s kratko življenjsko dobo ljubljenih domačih živali.
Vendar so lahko rezultati včasih tudi malce čudni in verjetno jih večina ljudi ne bi imela v svojih domovih. Poglejte si galerijo teh nenavadnih kreatur in presodite sami!
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV