Morilski računalniki

Če smo iskreni, bo umetna inteligenca, ki/če jo bomo sami ustvarili, najverjetneje podobna človeški, torej fikcija verjetno ni daleč od resnice.

'Zlobne' umetne inteligence, ki se pojavljajo v filmih, knjigah, so dosegale in še dosegajo podoben kultni status kot filmske zvezde. Enostavno je nekaj posebno grozljivega v hladni, preračunljivi inteligenci, ki se z ljudmi pogovarja s popolnoma brezbrižnim glasom, zraven pa kuje svoje načrte.

Mother (Alien, 1979)
V legendarnem Scottovem filmu s slovenskim naslovom Osmi potnik, Sigourney Weaver v vlogi poročnice Ellen Ripley poskuša prepričati računalnik z imenom Mother, da spet vklopi hladilni sistem, a jo računalnik hladno zavrne, saj je za to potekel čas. Edino kar je poročnici preostalo, je, da se spravi iz ladje, preden jo raznese. Pač dokaz, da se z računalnikom preprosto ne da pregovarjati.

HAL (2001, 1968)
Hal je pravi sinonim za tehnološkega serijskega morilca. Je dedek vseh računalnikov, ki so se 'pokvarili' ter začeli pobijati ljudi. Morda je najbolj grozljivo dejstvo, da je težko reči, da je HAL zloben, samo posadka se mu ne zdi ključnega pomena za uspešno opravljeno misijo. HALOVO hladno rdečo oko je postalo sinonim za praktično vse zlobne umetne inteligence v filmih in je eden najbolj vidnih Kubrickovih pečatov.

WOPR (WarGames, 1983)
„Bi se igral igrico?“ Tako vpraša prijazen računalnik Matthewa Brodericka, ki mu je nekako uspelo vdreti v neznan sistem. Matthew sprejme izziv in začne igrati 'zabavno' igro z naslovom "Global Thermonuclear War". Žal pa se ne zaveda, da igra z umetno inteligenco poimenovano WOPR, ki je v resnici avtomatizirani vojaški poveljniški center, v kontroli nad nuklearnim orožjem.

Colossus (Colossus: The Forbin Project, 1970)
Ameriški superračunalnik Colossus se združi z ruskim superračunalnikom Guardianom in z grožnjo napada z nuklearnim orožjem zavzame svet. Colossus je glavni konkurent HALU za naslov najbolj zlobno umetno inteligenco vseh časov.

Skynet (The Terminator, 1984)
Seznam o zlobnih umetnih inteligencah enostavno ne more biti popoln brez Skyneta. Cameron ni nikoli skrival, da je Skynet nastal po modelu Colossusa. Glavna razlika je, da Skynet želi ljudi izbrisati in ne podjarmiti kot Colossus.

The Matrix (The Matrix trilogy, 1999-2003)
Življenje je iluzija. Grozljivost Matrice je v tem, da prepriča ljudi, da živijo normalna življenja in dejstvo, da bi se marsikateri človek raje odločil za iluzijo kot resnično življenje. Obstaja tudi filmska teorija, da je Matrica pravzaprav nadaljevanje Terminatorja. Da gre v bistvu za dogodke po vojni, ki jo je zakuhal Skynet. Ljudje so v želji, da bi uničili Skynet, 'zakrili' sonce, umetna inteligenca pa je uporabila edino razpoložljivo energijo in ustvarila Matrico.

Deep Thought (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy: film 2005; TV serije 1981)
Odgovor na smisel življenja, vesolja in nasploh vsega je 42. Superračunalnik, iz kultne knjige, pozneje tudi nanizanke in filma Štoparski vodnik po galaksiji, je za ta odgovor potreboval 7.500.000 let. A vendar, kakšno je pravzaprav vprašanje? In tu nastopi Deep Thought (Globoka misel), ki sicer morda ni ravno zloben računalnik (odvisno od vidika), a si vseeno zasluži mesto na seznamu, saj pomaga graditi ultra-super računalnik.

The Doomsday Machine (Dr Strangelove, 1962)
Doomsday machine je v bistvu sprožilec na nuklearnem orožju. Vsaka napačna poteza in 'adios muchachos'. Še ena mojstrovina Stanleya Kubricka.

Master Control Program - aka MCP (Tron, 1982)
Preprost opis filma bi bil: življenje je videoigra do smrti. Leta 1982, ko je na tržišče prišel prvi film izpod okrilja korporacije Disney, ni imel prav velikega komercialnega uspeha, a je se je vseeno zapisal med kultne filmske legende.