Močna sončna nevihta nevarna za Zemljo!

Delci so Zemljo zadeli včeraj popoldne in sprožili srednje močne geomagnetne nevihte na nižjih geografskih širinah (bližje ekvatorju), medtem ko sta oba Zemljina pola po podatkih Ameriške državne administracije za oceane in atmosfero (National Oceanic and Atmospheric Administration – NOAA) doživela precej močne nevihte. Slednje sicer lahko motijo GPS-signale, radijske komunikacije ter povzročajo motnje v električnem omrežju, a o takšnih težavah tokrat zaenkrat ne poročajo.

Vsekakor so bili opazovalci v določenih regijah deležni prave poslastice, saj je bilo v bližini obeh polov zaradi nevihte mogoče videti še posebej veličastne aurore (oziroma severni ali južni sij). Slednjo bodo lahko po besedah predstavnikov agencije NOAA opazovalci v Aziji in Evropi lahko opazovali tudi v prihodnje.
Velik izbruh sončne energije se je sicer zgodil 24. septembra, dogodek pa je znan tudi pod imenom 'coronal mass ejection' (CME). CME-ji so pravzaprav masivni oblaki plazme, ki skozi vesolje lahko potujejo z neverjetno hitrostjo več kot pet milijonov kilometrov na uro. Na srečo CME-ji Zemlje ne zadenejo neposredno. Če bi se to zgodilo, bi bile geomagnetne nevihte in s tem škoda lahko precej hujši. A kljub temu da se je Zemlja tokrat 'izmazala', še nismo zunaj nevarnosti, saj se sončna aktivnost še ni končala.
Sončna nevihta je izbruhnila v regiji, znani kot sončna pega 1302. Pege so začasne temne točke na površini Sonca, ki nastanejo zaradi magnetne aktivnosti. Prav okolica pege 1302 pa nam lahko po besedah astronomov v naslednjih dnevih pripravi še kakšno presenečenje. Območje namreč lahko proizvede še marsikatero nevihto, v naslednjih treh do petih dnevih pa bo pega v ravno pravem položaju, da bodo nevihte lahko dosegle Zemljo.
Za zdaj sicer izgleda, da so edini učinek sončnih neviht čudovite aurore, ki so in bodo navdušile opazovalce neba v določenih lokacijah po svetu. Pega 1302 je bila zadnje čase sicer še posebno aktivna, poleg tega pa se povečuje tudi aktivnost celotnega Sonca. Naša najsvetlejša zvezda namreč prihaja v najbolj aktivni del svojega trenutnega 11-letnega cikla (cikel številka 24), tako da se bo aktivnost v naslednjih letih še povečevala, vrh pa naj bi po besedah astronomov dosegla leta 2013.