Ljudje se staramo in umremo približno na enaki stopnji kot primati in to kljub razvoju moderne medicine in izredno napredne tehnologije, ki nas ohranja pri življenju. Zadnja raziskava pa je razkrila, da je mišljenje, da se ljudje staramo počasneje kot druge živali, zmotno. Razlog je predvsem v tem, da so znanstveniki v preteklosti preučevali predvsem živali s krajšo življenjsko dobo, kot so podgane in sadne mušice.
Toda prve medvrstne primerjave vzorcev človeškega staranja in staranja ostalih primatov nakazujejo na to, da proces človeškega staranja le ni tako edinstven, kot se sprva zdi. Ekipa, ki je omenjene rezultate objavila v reviji Science, se ni osredotočila zgolj na pešanje zdravja, ki poteka vzporedno s staranjem, temveč predvsem na pojav tveganja za smrt. S tem, ko so primerjali stopnjo človeškega staranja (merjeno kot stopnjo umrljivosti povezano s starostjo) s stopnjo staranja nekaterih drugih živali, so bili človeški podatki primerljivi z živalskimi podatki. Primerjali so jih z več kot 3000 živalmi, med drugim z opicami in lemurji.
Rezultati raziskave so razkrili, da človeški vzorci niso kaj dosti drugačni od živalskih in to kljub temu, da so primati izpostavljeni številnim nevarnostim, ki jim človeška vrsta v veliki meri ni. Rezultati se nekaterim sicer zdijo nenavadni, saj ljudje živijo dlje kot večina drugih živali. Toda so tudi izjeme, saj lahko papige, školjke in želve živijo še dlje, so pa ljudje najdlje živeči primati. Rezultati so tudi potrdili, da ostale živali, ko dosežejo najvišjo stopnjo razvoja, kmalu zatem tudi umrejo, toda pri ljudeh ni tako.
Ugotovljeno je bilo tudi, da tako v človeški rasi kot tudi pri ostalih živalih moški del populacije umre prej kot ženski. Razlika v letih umrljivosti je pri primatih najmanjša, zlasti pri opicah muriqui, saj je v njihovi naravi prisotnega najmanj rivalstva med samci. Karen Strier, antropologinja z univerze v Wisconsinu, je dejala: "Muriquisi so edina vrsta v našem vzorcu, pri kateri samci ne tekmujejo med seboj za samice." Rezultat nakazuje na to, da samci drugih vrst umrejo prej predvsem zaradi stresa in 'konkurence' ostalih samcev.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV