Človeške kosti kot gradbeni material

Kostnice izgledajo grozno; človeške kosti so zložene v kupe, lobanje tvorijo vzorce, stene so sestavljene iz golenic in kolkov. Tovrstni prostori so sestavljeni iz kosti zaradi različnih razlogov. Zaradi vojn, množičnih masakrov, pomanjkanja pokopališč in drugih vzrokov.

Poglejmo si nekaj najbolj znanih kostnic na svetu:

1. Kostnica v češkem Sedlecu nima para na svetu. Leta 1278 je opat Henrik iz Svete dežele prinesel prst in jo potresel po lokalnem pokopališču. Pokopališče je postalo zato zelo popularno in vsi so hoteli biti tam pokopani. Leta 1511 je pokopališče postalo premajhno in začeli so izkopavati stare kosti, ki so jih zbirali vse do leta 1870. Takrat so dali lokalnemu mizarju Františku Rintu nalogo, naj z ostanki 'opremi' lokalno katoliško cerkev. Nastala je ena najbolj bizarnih stvaritev, kjer so uporabljeni ostanki približno 50.000 skeletov.

2. Rimska cerkev, ki se imenuje po božji materi Mariji, je lep primer tega, kako se nekdo ne boji smrti. 'Okrašena' je z ostanki 4.000 kapucinskih menihov, ki so privolili, da v cerkvi lahko uporabijo njihove kosti. Notri je napis, namenjen obiskovalcem: 'Takšni kot ste sedaj, smo bili tudi mi. To, kar smo sedaj mi, čaka tudi vas'. Napis je dokaj nenavaden za cerkveno dogmo, ki na nek način nakazuje na minljivost življenja, pa čeprav le materialnega.

3.  Pod trgom svetega Jakoba v češkem Brnu je kostnica, ki so jo, popolnoma pozabljeno, odkrili šele leta 2001 ob popravilu konstrukcije neke stavbe. Našli so ostanke okrog 50.000 ljudi, ki so jih v daljni preteklosti izkopavali iz pokopališč in postavili v skupno kostnico. Mesto je začelo z restavriranjem kostnice, ki bo za javnost odprta leta 2011.

4.  Portugalska Capela dos Ossos (kapela kosti) stoji v mestu Evora. Kot pri podobnih kostnicah je tudi pri tej kapeli vzrok zbiranja kosti v pomanjkanju prostorov za pokop. Kapela kosti se 'ponaša' tudi z dvema visečima okostnjakoma, možem in otrokom, ki sta v zelo dobrem stanju. Legenda govori, da sta zelo slabo ravnala z ženskim delom družine, zato sta bila prekleta.

5.  Pri poljski 'kaplici Czazek' (kapelica kosti) je zanimivo to, da je lokalni duhovnik na prelomu 18. stoletja pregledoval izkopana trupla iz množičnih grobov in njihove kosti obešal na strop in stene kapelice. Uspelo mu je izkopati skoraj 24.000 skeletov.

6.  Pariške katakombe so prva posledica pregoste naseljenosti, ki se je začela pojavljati vse od srednjega veka dalje. Francoski uradniki so kmalu uvideli, da bi katakombe veljalo urediti in odpreti na ogled turistom. Zbrali so kosti in jih obesili na stene ter stropove. Žal so katakombe od leta 2009 zaprte zaradi vandalizma.

7.  Ćele Kula je slavni stolpič v srbskem mestu Niš, ki pa edini spominja na teror in nasilno smrt. Leta 1809 so se Srbi pod vodstvom Stevana Sinđelića uprli turški oblasti, vendar so jih slednji porazili v bitki pri griču Čegar. Umrlo je okrog 3.000 Srbov in vsaj še enkrat toliko Turkov. Turški paša Hursid je ukazal odrezati 952 srbskih glav in jih vzidati v majhen zvonik cerkve. Danes je ostalo le še 58 lobanj.