V zadnjih letih so arheologi odkrili serijo naselbin ob obalah zaliva, ki so stare približno 7500 let. In glede na to, da so bile naselbine relativno visoko razvite, pred njimi pa vsaj glede na najdbe ni bilo nobene predhodne populacije in mnogi arheologi ne verjamejo, da bi lahko tako napredne naselbine nastale tako rekoč čez noč.
Odgovor na to uganko bi lahko ležal na dnu Perzijskega zaliva. Pred približno 8000 leti je namreč del obale ob tem dela sveta poplavilo morje in prav lahko bi naselbine, ki so vidne danes, ustanovili kolonisti, ki so se morali umakniti pred Indijskim oceanom.
Jeffrey Rose, arheolog, ki raziskuje ta del sveta, je dajal, da so v 'oazi' Perzijskega zaliva ljudje najverjetneje živeli vsaj 100.000 let, preden jo je zalilo morje.
„Pred približno 10.000 leti so bila na tem obmčju samo osamljena taborišča, nato pa so v zelo kratkem času zrasle kamnite naselbine z dobrimi trgovskimi povezavami, udomačenimi živalmi, lončenino in tako naprej. Takšen razvoj se ne zgodi čez noč,“ je dejal Rose.
Perzijska kotlina, ki je danes pod vodo, je bila nad njo 75.000 let in je bila v velikosti Velike Britanije. Pokrajino so takrat napajale štiri velike reke: Tigris, Euphrates, Karun in Wadi Baton, torej je bila v resnici oaza v primerjavi s puščavo, ki jo je obkrožala.
V Jemnu in Omanu so pred kratkim našli kamnita orodja stara okoli 100.000 let in podobna tistim, ki so jih našli tudi v Afriki, kar pomeni, da so ljudje na tem območju živeli že vsaj 100.000 let. Takrat je bil Perzijski zaliv, tako kot je danes, pod vodo, nato pa se je morje pred približno 75.000 leti umaknilo in se pred 8.000 leti vrnilo.
Te najdbe postavljajo pod vprašaj ugotovitve, da so ljudje prišli v Arabijo pred 70.000 do 50.000 leti, kar pa pomeni, da najverjetneje leži velik del človeške evolucijske sestavljanke v globinah Perzijskega zaliva.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV