Lepota po ameriško

Še huje je, če se dve nelepi osebi najdeta skupaj v ljubezni. Če je ljubezen lepa stvar, je slednja pri nekaterih edino, kar je lepo. Človek se upravičeno vpraša, kdo (ali kaj) bo potemtakem produkt te ljubezni. Estetska merila se razlikujejo glede na kulturo, starost, veroizpoved in tudi raso. V globaliziranem svetu informacijske svobode so se meje med ljudmi zabrisale, zato so tudi estetska merila lepote postala v grobem univerzalna.

Splošno prepričanje je, da je človeška zunanja lepota odvisna od zdravega izgleda, simetrije obraza, mladostnosti in 'koinofilije'. Slednja je izraz za privlačnost, ki jo živali in človek podzavestno občutijo ob nekom, ki ne odstopa ali ni nenavaden po videzu. Ljudje in živali naj bi težili k subjektom nasprotnega spola, ki so videti idealno in 'sorodno'. Znanstveniki so dokazali, da je posamezniku (ali posameznici) bolj všeč fotomontaža večih obrazov skupaj, kot pa posamezni obrazi. Ta dokaz koinofilije je istočasno tudi dokaz, da ljudje podzavestno stremimo k nadaljevanju naše vrste z iskanjem nam podobnih partnerjev.

Kaj pa grdota? Grd človek naj bi bil po splošnem prepričanju nasprotje lepega, težko naj bi ga bilo gledati, ljudje naj bi ga zavračali kot nevrednega za 'parjenje' in nadaljevanje vrste. V resnici je grdota bolj psihološki problem, še posebno v moderni dobi, ko je možno z različnimi načini 'oplementiti' svoj videz. Večinoma grdota izhaja iz notranjosti, saj lahko pozitivna osebnostna naravnanost zakrije nestetski videz in naredi človeka privlačnega.

Kakor koli že, obstajajo ljudje, ki bi lahko veliko naredili na svoji zunanjosti in se prelevili iz grdih račkov v privlačne posameznike. Vendar to včasih ni mogoče ravno zaradi različnega osebnega pojmovanja lepote. Ali pa morda pomanjkanja ogledal v hiši ... Poglejte si galerijo ne preveč lepih ljudi, ki jih ne združuje le ljubezen.