Zanimivo

Čile lahko strese še en katastrofalen potres

R.B.

31. 01. 2011 10.46

Lani je Čile stresel katastrofalni potres z jakostjo 8,8 po Richterjevi lestvici in zahteval več deset življenj ter velikansko gmotno škodo. Se je sprostila vsa energija?

Čile leži vzdolž dolge tektonske prelomnice oziroma stika dveh litosferskih plošč. Prelomnica se imenuje Darwinova, saj je vzdolž nje potoval ta veliki naravoslovec in teoretik evolucije. Prelomnica povezuje ploščo Nazca in južnoameriško ploščo pri tem, da se gibljeta ena proti drugi s hitrostjo 140 milimetrov na leto, kar je najhitrejše gibanje litosferskih plošč na zemeljski površini in približna hitrost rasti človeškega lasu.

Na območju Čila, Peruja in Ekvadorja se tla tresejo že odkar človek ve za svojo zgodovino. Še Darwina, ki je tam jadral s svojo legendarno ladjo Beagle, je ob postanku na obali leta 1835 močno streslo. Prelomnica je ena najbolj aktivnih na svetu, zato je pod budnim očesom znanstvenikov zadnjih 50 let. Geologi in drugi raziskovalci poskušajo odkriti indikatorje prihajajočega potresa v izogib človeškim žrtvam. Tokrat naj bi odkrili, da je v premiku plošč shranjene še veliko energije, ki bi lahko ponovno povzročila katastrofo.

Analiza premikov tal nakazuje, da se energija v lanskem potresu ni popolnoma sprostila. Vulkanologi in geologi iz Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo iz Rima so s pomočjo podatkov gibanja lanskih cunamijev, magnitude, epicentra in natančnih merjenj premika tal s pomočjo radarskih slik ugotovili, da je potres sicer sprostil nekaj pritiska med ploščama, da pa ne vsega. Plošča je nazadnje počila prav v Darwinovem letu 1835, ob takratnem velikem potresu in od takrat se plošča samo nariva brez večjih prelomov.

Glede na jakosti potresov od prvega zaznanega, Darwinovega, je geologom uspelo izmeriti premik tal pred vsakim potresom v zadnjih 150 letih. Leta 1928 je močan potres stresel pokrajino blizu mesta Constitución, izmerili so sunke do 8. magnitude. Danes znanstveniki lahko izmerijo, koliko so se tla premaknila od takrat. Pri omenjenem mestu so se tla premaknila za celih 19 metrov. Leta 1960 se je zgodil strahovit potres z magnitudo 9,5 po Richterjevi lestvici, povzročilo ga je 10-metrsko premikanje tal.

Zaskrbljujoče pri zadnjem potresu pa je to, da se je kljub magnitudi 8,8 površina zemlje na potresnem območju premaknila za manj kot 5 metrov, kar pomeni da se ni sprostilo dovolj energije. Po mnenju nekaterih znanstvenikov lahko v Čilu čez nekaj časa pričakujejo še en potres jakosti med 7 in 8 enot po Richterjevi lestvici. Problem je, da za zdaj ne morejo napovedati, kje in kdaj se bo potres zgodil, zato prebivalci lahko le čakajo na katastrofo.

čile potres tektonika napovedi energija katastrofa naravna nesreča fokus