Northrop XB-35 Flying wing
Ameriško letalstvo je podjetju Nothrop že leta 1941 naročilo, naj začne razvijati koncept 'letečega krila'. To je bilo prvo letalo s takšno konstrukcijo, izpolniti pa bi moralo tudi precej visoke zahteve. Doseg bi moral biti 13.000 kilometrov, najvišja višina leta 12 kilometrov, hitrost pa prek 400 kilometrov na uro. Pod nebo bi moralo letalo ponesti štiri tone in pol bojnega tovora. Northropu se je po nekaj letih razvoja uspelo približati zahtevam vojske. Prototip so poimenovali XB-35, prvič pa je poletel 25. junija 1946. Že naslednje leto so izdelali dva nova prototipa z reaktivnim motorjem, a so zaradi slabih rezultatov med testiranjem celoten projekt opustili.
Convair XFY-1
To nenavadno letalo so imenovali tudi 'Pogo', prototip pa je poletel leta 1954. Šlo je za koncept lovskega letala, ki bi vzletalo in pristajalo navpično. Letalo je imelo deltasto oblikovana krila in dva propelerja, ki sta se vrtela v nasprotni smeri. Načrt je bil izdelati zmogljivega lovca, ki bi lahko vzletal z majhnih bojnih ladij. Seveda so bili pristanki nočna mora, saj je moral pilot med zmanjševanjem hitrosti gledati čez ramo, daljši leti pa so razkrili tudi mnoge pomanjkljivosti v konstrukciji, saj letalo zaradi premajhne teže sploh ni moglo učinkovito zavirati. Kmalu je postalo očitno, da tehničnih težav ne morejo premagati, zato so projekt trajno opustili.
Čeprav 'morska puščica' ni nikdar prišla dlje od prototipa, si vseeno lasti edinstven rekord. Gre namreč za edino vodno letalo, ki je kdaj koli preseglo hitrost zvoka na vodi. Mornarica je namreč želela razviti nadzvočen lovski prestreznik, ki bi lahko pristal na vodi. Izum se v praksi ni obnesel, leta 1954 pa je letalo celo razpadlo med letom, pri čemer je umrl tudi testni pilot. Projekt so takrat opustili, kmalu pa po takem letalu tudi ni bilo več nobene potrebe, saj je močno napredovala vzletna tehnologija na letalonosilkah.
Vought V-173 Flying Pancake
Bizarno letalo v obliki palačinke so razvili že med drugo svetovno vojno. Izdelali so dva prototipa, ki sta močno spominjala na leteče krožnike. Ploščata oblika naj bi zagotavljala več dvižne površine, kar bi omogočilo lažji vzlet. V-173 sta poganjala dva motorja na sprednjih konicah kril. Razvoj so opustili leta 1947, saj s tem nenavadnim letalom nihče ni mogel normalno leteti.
Convair XF-92
Podjetje Convair je prototip ameriškemu vojaškemu letalstvu predalo leta 1949, prvič pa je z njim poletel slavni testni pilot Chuck Yeager. Letalo je v zraku sicer za kratek čas doseglo hitrost 1,05 macha (1115km/h), a je bil Chuck izjemno kritičen do celotne konstrukcije letala. Drugi testni pilot z imenom Crossfield ravno tako ni skoparil s kritiko in je povedal, da s tem letalom ni hotel nihče leteti, saj je šlo za 'nesrečno letečo zver s prešibkim motorjem'. Ne preseneča torej, da je tudi XF-92 končal na smetišču zgodovine.
Convair YB-60
Bombnik je prvič poletel 18. aprila leta 1952, le nekaj dni preden je Boeing vojski prvič predstavili izjemno uspešen bombnik B-52, ki leti še danes. Convair je imel tako res veliko smolo, saj je bilo njihovo letalo za 100 milj počasnejše, in je imelo poleg tega še vrsto drugih pomanjkljivosti. Kljub temu da je imel YB-60 večjo nosilnost kot B-52, je vojska izbrala slednjega. Convair je razvoj letala uradno prekinil leta 1953, vsega skupaj pa je njihov prototip letel le 66 ur. Pozneje so začeli izdelovati še drugi prototip, a ga niso nikoli končali. Ameriško letalstvo je sicer obe letali uradno sprejelo, poleteli pa nista nikdar več.
Ryan X13A-RY Vertijet
Še en poskus navpičnega vzletanja in pristajanja iz 50. let prejšnjega stoletja. Projekt naj bi dokazal, da lahko reaktivno letalo na samo vzleti navpično, temveč tudi lebdi v zraku ter nato zopet navpično pristane. Letalo je imelo namesto pristajalnih koles na nosu kljuko, s pomočjo katere je navpično viselo z dvigala. Leta 1957 je drugi prototip uspešno vzletel, prešel v vodoraven let in nato navpično pristal, a je vojaško letalstvo razvoj prekinilo, saj letalo v tistem času ni imelo uporabne vrednosti.
Douglas X-3 Stiletto
Stiletto ('bodalo') je bil poskus izdelave lovca, ki bi lahko dlje časa letel z nadzvočno hitrostjo. Izdelalo ga je podjetje Douglas, prvič pa je poletelo leta 1952. Za svoj čas je bilo letalo dokaj napredno, saj je imelo med prvimi trup ojačan s titanom. Na žalost pa je imelo letalo za svoj namen precej prešibek motor, saj sploh ni doseglo hitrosti zvoka (mach 1). So pa inženirji načrte in izkušnje, ki so jih pridobili med razvojem letala X-3 uporabili pri izdelavi uspešnega lovca F-104.
Goodyear Inflatoplane
Goodyearjevo letalo je bilo zagotovo eden izmed bolj bizarnih izumov hladne vojne, saj je šlo za napihljivo letalo iz gume. Prvič je poletelo leta 1956 in čeprav se je letalo v zraku dobro obneslo, ga vojaško letalstvo ni naročilo, saj praktično ni imelo namena. Neki vojaški pilot pa je pripomnil še, da ''bi ga lahko sestrelili z lokom in puščico''.
XF103-F2 Thunderwarrior
Po imenu in izgledu sodeč bi lahko šlo za izjemno letalo, a na žalost so se stvari obrnile drugače. Letalo Thunderwarrior so razvili na začetku hladne vojne, šlo pa je za hitrega prestreznika. Razvoj ni prišel dlje od modela v naravni velikosti, saj je imel prototip preveč težav z motorjem. V dolgem nosu letala se je skrival ogromen radar za zaznavanje sovražnih letal na dolgih razdaljah, rakete pa je letalo nosilo v notranjosti trupa. Sanje inženirjev se niso uresničile, saj so projekt leta 1957 opustili, tako da čudovito letalo ni nikdar poletelo.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV