Ostrostrelec Häyhä velja za enega največjih finskih herojev omenjene vojne. V zimi, ko je temperatura pogosto padla tudi do -40 °C, mu je uspel neverjetni morilski pohod – v 100 dneh je vzel življenja najmanj 700 sovjetskim vojakom, kar 500 svojih žrtev naj bi pokončal z navadno repetirko brez pomoči optičnih naprav. Zaradi tega si je med sovražniki pridobil nadimek 'Bela smrt'.
Kot lovec je odlično poznal finske gozdove
Človek z uradnim nazivom najboljšega ostrostrelca vseh časov je izhajal iz kmečkega okolja. Rodil se je v bližini današnje rusko-finske meje, pri dopolnjenih 17 letih pa se je pridružil teritorialni obrambi, kjer je bil v kolesarskem bataljonu. Po opravljenem služenju je bil odpuščen s činom desetnika. Do začetka vojne se je preživljal s kmetijstvom, bil pa je tudi lovec, zato ni presenetljivo, da je rad zbiral vojaške trofeje. Häyhä se je dobro zavedal svojega strelskega talenta, zaradi česar se je še lažje odzval na mobilizacijo in se vključil v vojsko, ko je Rdeča armada tri mesece po začetku II svetovne vojne napadla Finsko. Poslali so ga na kollalsko fronto, kjer je deloval vse do njegove poškodbe.
Häyhä je bil visok le 160 centimetrov, za oborožitev si izbral rusko puško mosin-nagant M28 brez strelskega daljnogleda, saj je tako predstavljal manjšo tarčo, kot če bi uporabljal velik in neroden daljnogled. Ob tem se je izognil nevarnosti, da bi ga lahko opazili zaradi bleščanja svetlobe od leč, hkrati pa je bila v tistem času velika težava megla zaradi česar je bil daljnogled neuporaben. Z navadnim kovinskim merkom je bilo merjenje seveda precej težje, uradno 505 (neuradno 542) zadetkov pa priča o tem, da je imel nedvomno izjemno ostro oko (ob tem je potrebno dodati, da je 200 sovjetskih vojakov pokončal s pomočjo mitraljeza). Bela smrt je bil res pravi profesionalec – ko se je postavil na položaj, je tam, kjer je ležal, poteptal ves sneg, kolikor se je le dalo pa ga je otresel tudi z vej pred njim, da bi bil tako ob strelu njegov položaj čim manj razkrit. Znano je tudi, da si je med čakanjem v usta nabasal sneg in s tem preprečil, da bi ga v ledenomrzlem zraku izdala njegova sapa.
Enote za njegovo likvidacijo
Njegov naravni talent mu je v kombinaciji z naštetimi ukrepi prinesel velik uspeh, česar so se dobro zavedali tudi Sovjeti. Preizkusili so več taktičnih rešitev, da bi le lahko 'utišali' samotnega 'volka', ki je v njihovih vrstah povzročal velike izgube. Za njim so poslali več posebnih enot ostrostrelcev in celo topniške enote, ki so imele en sam cilj – pokončati smrtonosnega sovražnika, a finski ostrostrelec je imel še eno pomembno prednost – domači teren, ki ga je kot lovec poznal do potankosti.
Odstrelili so mu lice
Enkrat pa je Sovjetom le uspelo. 6. marca leta 1940 jim ga je na frontni črti uspelo ustreliti – krogla je šla skozi njegovo čeljust in mu odstrelila levo lice. Njegovi sovojaki so ga takoj pobrali in odnesli v bazo. V vojaških poročilih piše, ″da naj bi izgledalo tako, kot bi mu manjkalo pol glave″. Häyhä je padel v komo in začela se je borba za njegovo življenje. 13. marca, prav na dan podpisa premirja, se je zbudil iz kome in kasneje uspešno okreval, le levo lice je imel nekoliko deformirano.
Najhitrejše povišanje v poročnika
Herojska drža Sima Häyhä in drugih Fincev proti sovjetskim enotam, ki so bile od njih številčnejše kar v razmerju 1:1000, je pogosto označena kot 'Čudež pri Kollali'. Ko se je vojna končala, je bil Häyhä iz desetnika povišan v poročnika, kar še zmeraj velja za najhitrejše povišanje v finskih oboroženih silah. Od tedaj se je še naprej ukvarjal s svojim priljubljenim lovom, še najraje se je lotil losov. Doživel je zelo visoko starost – umrl je 1. aprila leta 2002 v starosti 96 let.
Ko so ga nekoč vprašali o njegovem služenju v vojski je dejal: ″Naredil sem samo tisto, kar so mi ukazali in to čim bolje, kot sem lahko″. In ključ do njegovega uspeha: ″Vaja … in jasni dnevi.″
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV