Alge in energija

Znanstveniki iz Kalifornije in Koreje so prvič uspešno 'ukradli' električni tok iz alg. Morda se sliši nenavadno, a alge bi lahko bile v prihodnosti eden glavnih okolju prijaznih proizvajalcev elektrike.

"Dokazali smo, da lahko ukrademo elektriko algam,“ je dejal Fritz Prinz, znanstvenik, ki sodeluje pri projektu. "Sedaj je moramo le dobiti dovolj.“

Znanstveniki dobesedno ukradejo elektrone iz enocelične alge vrste Chlamydomonas reinhardtii. Postopek vključuje stimulacijo celice s svetlobo in čisto majhnim električnim šokom, ki celico aktivira.
Vendar smo še precej daleč od tega, da bi alge množično proizvajale elektriko. Projekt ima namreč nekaj težav, ki se trenutno zdijo nepremostljive. Za en amper bi potrebovali trilijon celic, poleg tega sam proces zniža življenjsko dobo alge na deset minut. Največja težava pa je, da proizvedena električna energija celice ni večja od električne energije, ki je potrebna za njeno aktivacijo. Zato zaenkrat takšna proizvodnja električne energije še ni smiselna in verjetno še nekaj časa ne bo.
Gary Brudvig, znanstvenik iz univerze Yale, se z ugotovitvijo strinja, vendar pa dodaja, da je potencial tega projekta vseeno velik, saj bi se električno stimuliranje celic alg lahko preneslo na druga področja.

Alge, ki proizvajajo gorivo

Eno prvih mest, ki naj bi električno energijo pridobivalo iz alg, so Benetke, kjer upajo, da bodo iz alg pridobili kar 50 odstotkov električne energije, ki jo potrebujejo. Vendar pa ne gre za „krajo“ energije, temveč za uporabo biogoriva. Benetke so že vložile 200 millijonov evrov za izgradnjo elektrarne na biogorivo. Za to bodo uporabili dve vrsti alg: Sargassum muticum in Undaria pinnafitida, ki jih bodo vzgajali v laboratorijih.
Alge bodo dali v plastične posode, kjer bodo voda, ogljikov dioksid in sončna svetloba sprožili fotosintezo. Nastalo biomaso bodo dodatno obdelali in predelali v biogorivo, ki bo poganjalo turbine. Ogljikov dioksid, ki se ob tem sprošča, je speljan nazaj do alg. Rezultat je ekološko neoporečna elektrarna.

Gorivo, ki prihaja iz alg, se imenuje biogorivo druge generacije. Med fotosintezo alge, tako kot tudi druge rastline, ujamejo ogljikov dioksid in ga s pomočjo sončne energije pretvorijo v kisik in biomaso. To biomaso lahko nato predelajo v biogorivo. Pri izgorevanju takšnega goriva se sprošča samo toliko ogljikovega dioksida, kolikor so ga alge sprejele vase pri fotosintezi. Takšno gorivo ne bo zmanjšalo vsebnosti CO2 v zraku, a ga tudi ne bo povečevalo, kot se to dogaja pri fosilnih gorivih. Alge so energijsko kar 30-krat bolj učinkovite kot druga biogoriva. Uporabljajo se lahko tudi pri izdelavi rastlinskega olja in za to bi lahko uporabili zemljišča, ki niso primerna za pridelovanje hrane. Ocenjuje se, da če bi želeli v ZDA popolnoma nadomestiti potrebe po gorivu z biomaso iz alg, bi morali imeti plantaže, ki bi pokrile 15.000 kvadratnih milj, se pravi približno 40.000 kvadratnih kilometrov, kar je precej manj, kot trenutno zavzemajo polja koruze.