11. september in teorije zarote

11. septembra 2001 je cel svet obnemel ob prizorih, ki so jih v svet poslale praktično vse medijske hiše. Pripadniki teroristične organizacije Al Kaida so ugrabili štiri letala in z dvema porušili 'dvojčka', s tretjim so napadli Pentagon v Arlingtonu, četrto letalo pa je strmoglavilo na polje v Pensilvaniji. Skupaj je umrlo 2.995 ljudi iz več kot 70 držav.

Tako kot v vseh velikih dogodkih mnogi tudi v napadih 11. septembra vidijo večjo zaroto, kot je samo terorističen napad. Napad naj bi organizirala celo ameriška vlada ali pa naj bi zanj vsaj predhodno vedela in ga zaradi lastnih koristi dopustila. In ne nazadnje so se mesece pred napadom in po njem zgodili nekateri nenavadni dogodki, ki bi seveda lahko bili popolnoma naključni, lahko pa tudi v povezavi z napadom.

Škandal Enron
Enron je bilo ameriško energetsko podjetje, ki je imelo sedež v Teksasu. Leta 2000 je bilo podjetje eno največjih na svetu. Svoje lovke so imeli razpotegnjene v električni industriji, naravnem plinu, komunikacijah in celo v papirniški industriji. Leta 2000 naj bi imeli dobiček kar 101 milijardo dolarjev.
Škandal se je začel, ko so razkrinkali skupino vodilnih pri podjetju, ki so zavajali člane uprave in revizorje. Prikrili so pomembno informacijo, kako globoko v dolgovih je v resnici podjetje. V mesecih po 11. septembru je podjetje propadlo, delničarji so izgubili približno 11 milijard dolarjev.
V tej zaroti gre predvsem za povezavo med Georgeom W. Bushem in ustanoviteljem Enrona Kennethom Layem. Enron je bil namreč največji finančni podpornik Busheve kampanje. Lay je umrl leta 2006, vendar mnogi verjamejo, da je spravil denar, ki si ga je nagrabil med 'Enronovo vladavino', in da je bila njegova smrt zrežirana. Ena od teorij zarote govori o tem, da je pravzaprav Enron sprožil vojno v Afganistanu zaradi zemeljskega plina, ki bi poganjal eno od Enronovih elektrarn v Indiji. Za napad pa naj bi pač potrebovali nov 'Pearl Harbor'.

Executive Order 13233
Leta 1974 je ameriška vlada sprejela zakon, ki prepoveduje uničevanje dokumentov visokih uradnikov. Zakon naj bi omejil tajnost dokumentov visokih uradnikov (tudi predsednikov in podpredsednikov) in do neke mere izvrševal nadzor nad njimi. Leta 1978 so zakon še nekoliko zaostrili s tem, da so vsi dokumenti nekdanjih predsednikov in podpredsednikov po njihovih mandatih postali avtomatično last zvezne vlade.
Tako bi morali dokumenti Ronalda Reagana in takratnega podpredsednika Georgea W. Busha postati javni leta 2001, ko je Bush postal predsednik. Vendar je predsednik Bush datum predstavitve dokumentov najprej prestavil za 90 dni, nato pa vse skupaj zamaknil v september 2001. Novembra isto leto je zaradi terorističnega napada izdal akt Executive Order 13233, ki je omejil javni dostop do dokumentov nekdanjih predsednikov in podpredsednikov.

Januarja 2009 je predsednik Obama akt preklical in vzpostavil prejšnje stanje iz leta 1978. Med svojim predsedovanjem (leta 2006) je Bush odpustil in zamenjal več advokatov, uradni razlog pa je bil akt USA PATRIOT iz leta 2005. Kongres je med pregledovanjem razlogov, zakaj so bili odpuščeni, ugotovil, da so bila nekatera spletna sporočila izbrisana, saj so bila poslana mimo uradnih serverjev, ki jih kontrolira zvezna vlada. Leta 2009 so razkrili, da je Busheva administracija izbrisala več kot 22 milijonov spletnih sporočil. In mnogi med njimi naj bi bili povezani z 11. septembrom, Enronom in vojno v Afganistanu ter Iraku.

Trgovanje z delnicami
V tednih pred 11. septembrom so se dogajale zanimive stvari z delnicami United airlines in American airlines. Šlo je za množično podpisovanje finančnih pogodb, ki ponujajo kupcu delnic zavarovanje v primeru večjih izgub. V primeru takšnih pogodb kupci največkrat pričakujejo, da bo delnica padla, podjetja pa nočejo izgubiti vlagateljev. Trgovanje z delnicami pod pogodbami je v dnevih med 6. in 9. septembrom naraslo za 600 odstotkov nad povprečno mejo. In samo ti dve podjetji sta bili 'žrtvi' ugrabiteljev.
Glavnina sumljivih poslov je vodila do Deutsche Bank Alex Brown, katere direktor Mayo A. Shattuck III. je 12. septembra 2001 odstopil s položaja, se pravi dan po napadu. Prejšnji direktor banke je bil A. B. Krongard, nekdanji direktor CIE. Tudi nekatera druga podjetja, ki so imela delnice ter pisarne v WTC, so dobila nenavadno veliko finančnih pogodb, s katerimi so se zavarovala. Med njimi sta posebej omenjena Citigroup Inc in Morgan Stanley.

Sumljiva poslovanja okoli 11. septembra so bila razširjena po vsem svetu od Velike Britanije, Italije, Nemčije, Japonske, Švice, Francije in seveda do ZDA. Vendar so imena investitorjev, ki so krili padce delnic, ostala anonimna in nikoli niso mogli povezati nobenega podjetja z Al Kaido.

Smrt Ahmada Shaha Massouda
Leta 1979 je Sovjetska zveza napadla Afganistan. Ahmad Shah Massoud je bil eden ključnih mož pri pregonu sovjetskih vojakov iz države. Zaradi tega je postal heroj afganistanskega ljudstva in si prislužil vzdevek Lev iz Panjshira.
Do leta 1990 so talibani zavzeli 90 odstotkov afganistanskega ozemlja. In naj spomnimo, da je talibane med sovjetsko vojno financirala ameriška vlada. Massoud jih je poskušal vključiti v vlado, vendar so ga zavrnili, zato je proti njim vodil upor z orožjem. 9. septembra, dva dni pred napadom, je bil Ahmad umorjen v samomorilskem napadu. Malce pred smrtjo je Ahmad opozarjal zahod, da talibani pripravljajo teroristični napad in zaradi tega mnogi verjamejo, da je ameriška vlada za napad vedela, a ga dopustila.

Virus Nimda
Že nekaj mesecev pred 11. septembrom so ZDA napadli s serijo računalniških virusov. 18. septembra pa je operacijske sisteme Američanov napadel virus, imenovan Nimda, ki je bila nadgrajena verzija virusa Code Red II. Sprva so sumili, glede na čas, da je virus še eno od orožij Al Kaide, vendar tega niso mogli dokazati. V 22 minutah se je virus razširil prek finančnega sektorja in povzročil tri milijarde dolarjev škode. Kdo je v resnici stal za virusom, ni znano, znano je samo, da so ukradli na milijone dolarjev. Dogodek naj bi vplival na globalno gospodarstvo.

Val katastrof
V mesecih po 11. septembru se je zgodilo nekaj nesreč, ki jih nekateri povezujejo z napadom na ZDA. 21. septembra je ogromna eksplozija uničila kemično tovarno AZF v Franciji blizu mesta Toulouse. Razneslo je tristo ton amonijevega nitrata, eksplozija pa je za seboj pustila 30-metrski krater v premeru 200 metrov. 29 ljudi je v eksploziji umrlo. Sprva so za razlog navedli človeško napako, pozneje pa je francoski minister za okolje dejal, da je možno, da je šlo za teroristični napad, ki naj bi ga zakrivil Hassan Jandoubi, ki je v nesreči izgubil življenje.
Oktobra 2001 je bilo nad Črnim morjem uničeno letalo Siberia Airlines Flight 1812, ki je letelo iz Tel Aviva do Novosibirska v Rusiji. Očividci so poročali, da je letalo eksplodiralo, preden se je zrušilo v morje. Ameriška obveščevalna služba je nato poročala, da naj bi šlo za raketo S-200, ki so jo na vojaških vajah izstrelili Ukrajinci. Ukrajinske vojaške enote so to sicer priznale, vendar mnogi trdijo, da so ameriški obveščevalci, v sodelovanju z ukrajinskimi vojaškimi silami, enostavno zamolčali pravi razlog nesreče, ker niso želeli povzročiti nove panike. Letalo naj bi v resnici razstrelili teroristi.
Podoben incident se je zgodil tudi 12. novembra 2001, ko se je airbus A300 zrušil v Belle Harbor v New Yorku. Vseh 260 potnikov je pri tem umrlo. Uradna verzija nesreče krivi kopilota, vendar so ljudje poročali o eksploziji, preden je letalo padlo v pristanišče. Tudi Al Kaida je nesrečo uvrstila na svoj seznam uspešno izvedenih napadov.

Je v Pentagon v resnici priletelo letalo?
Ena od teorij govori o tem, da Pentagon v resnici ni zadelo letalo, temveč raketa. Fotografije prikazujejo poškodovano zgradbo, kjer pa ni nobenega ostanka letala. Mnogi tudi trdijo, da je luknja v stavbi identična tistim, ki jih naredijo rakete. Podobno bi lahko trdili o letalu v Pensilvaniji. Tudi tam ni vidnih ostankov letala.

Patriotski zakon
26. oktobra je predsednik George W. Bush sprejel USA PATRIOT Act. Zakon je bil direkten odgovor na napad 11. septembra, namen zakona pa je povečanje pristojnosti policijskih organov in vladnih predstavnikov pri preiskovanju kriminalnih dejavnosti. To je pravzaprav pomenilo, da imajo lokalne in internacionalne protikriminalne organizacije pravico preverjati posameznikove spletne naslove ter medicinsko in finančno ozadje. Deli zakona omejujejo raziskave zunanjih organizacij, povečujejo pristojnost državnega blagajnika pri regulaciji finančnih transakcij in seveda omejujejo priseljevanje v ZDA ter dodajajo pravice o pridržanju tujih državljanov, ki jih sumijo terorizma. Mnogi verjamejo, da patriotski akt omejuje osebno svobodo, saj je v petnajstih točkah povozil ameriško ustavo. Druga stran pa verjame, da je patriotski zakon obvaroval ZDA pred novimi terorističnimi napadi. Iz tega razloga naj bi tudi predsednik Obama podaljšal veljavnost nekaterih točk v zakonu za eno leto.