V tej državi delaš najmanj in zaslužiš najbolje

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je v današnjem svetu ključno. Spodbuja zdrav življenjski slog, izboljšuje počutje in povečuje produktivnost. Iskanje mirnega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem pogosto vpliva na odločitve o selitvi, zato je razumevanje delovne kulture v državi ključnega pomena. Danska je na tem področju že dolgo v prednosti. Leta 2024 je bila še vedno med najboljšimi državami za ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Zavezanost Dancev k ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem je razvidna iz njihove edinstvene delovne kulture in poudarka na življenju zunaj dela. Več področij odraža to zavezanost, vključno s čistočo okolja, sodelovanjem v državljanskem življenju, izobraževanjem, zaposlitvijo, dohodkom, zdravjem, varnostjo in socialnimi odnosi, piše travelnoire.

Zaposleni na Danskem imajo veliko svobode pri odločanju, kako in kdaj bodo končali svoje delo. Nekateri imajo celo možnost dela na daljavo. Posebnost danskega delovnega dne je določen čas odmora za kosilo, ki zaposlene spodbuja k odmoru in interakciji s sodelavci. Minimalna plača v tej državi se giblje okoli 2.300 evrov, povprečna pa okoli 5.300 evrov.

Danska prav tako vsem delavcem ponuja vsaj pet tednov plačanega dopusta. V nasprotju s predpostavko, da lahko krajši delovni dnevi povzročijo nižjo produktivnost, raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kaže, da lahko predolgi delovni dnevi zmanjšajo produktivnost.

Visoka stopnja zadovoljstva z življenjem

Dansko poročilo OECD o boljšem življenju razkriva, da le en odstotek zaposlenih redno dela predolgo, kar je bistveno manj od povprečja OECD, ki znaša deset odstotkov. Namesto tega Danci približno dve tretjini svojega dneva (16 ur) posvetijo prostočasnim dejavnostim, kot so prehranjevanje, spanje in osebno razvajanje v različnih dejavnostih. Danci cenijo svoje mreže socialne podpore in mnogi poročajo, da imajo prijatelje ali sorodnike, na katere se lahko zanesejo v težkih časih.

Danci so zelo vpleteni v politični proces. Imajo visoko volilno udeležbo, med najvišjimi v OECD. So tudi dobro izobraženi. Večina odraslih, starejših od 25 let, ima končano srednjo izobrazbo, kar je višje od povprečja OECD.

Danska ima visoko stopnjo zadovoljstva z življenjem, kar je odraz njihovih načel ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Po mnenju profesorja Christiana Bjørnskova s poslovne šole Aarhus imajo Danci tudi edinstven odnos do denarja.

"Pri nas denar ni tako pomemben v družabnem življenju kot na primer v Veliki Britaniji in Ameriki. Verjetno drugače trošimo denar. Ne kupujemo velikih hiš ali velikih avtomobilov, denar raje porabimo za druženje z drugimi," je rekel profesor Bjørnsko.

Delavci so v času bolniške odsotnosti plačani v višini 100 odstotkov

To stališče je podprto z dejstvom, da so delovna mesta in dohodek na prednostnih seznamih Dancev nižje kot zdravje, izobraževanje, okolje in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Čeprav Danci plačujejo visoke davke, se zdi, da jih to ne moti, saj ti davki prispevajo k socialni politiki države. Ta "socialna država" zagotavlja različne ugodnosti in storitve, ki svojim državljanom olajšajo življenje.

Država je uvedla več politik za podporo ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Eden od teh je Flexjobs, shema, ki je bila uvedena leta 1998. Flexjobs delavcem omogoča, da zahtevajo drugačen delovni čas, vzorce ali manj fizično zahtevne naloge.

Danska ponuja 26 tednov plačanega porodniškega dopusta. To še dodatno poudarja zavezo države k podpori ljudi namesto dobička. Delavcem je treba plačati tudi 100 odstotkov plače za bolniške dni, s čimer se zagotovi, da niso finančno prikrajšani, ko se ne počutijo dobro.

Kljub visoki uvrstitvi na področju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem se Danska sooča s številnimi izzivi. Poraba zdravil v državi, vključno z antidepresivi, je višja od povprečja OECD. Velik je tudi prepad med bogatimi in revnimi. Danska potrebuje več kvalificiranih delavcev, zlasti v inženirstvu in znanosti, da bi podprla svojo gospodarsko rast.

Vir: net.hr