Temni turizem: mesta genocida, katastrof, nesreč in smrti

Temni turizem je začel pridobivati akademsko pozornost v zgodnjih 90. letih, vendar je šele pred kratkim vzbudil zanimanje medijev in širše javnosti. Zgodnja definicija, ki sta jo opredelila John Lennon in Malcolm Foley, temni turizem opisuje predstavitev nečloveških dejanj in njihovo razlago za obiskovalce. Nekoliko kasneje so temni turizem definirali kot obiskovanje krajev, za katere so značilne stiska, grozota, žalost in bolečina. Kot bolj specifičen sestavni del temnega turizma se v zadnjem času pogosto omenja tudi turizem ob katastrofah, ki označuje situacije, v katerih je turistični produkt posledica velike nesreče ali travmatičnega dogodka. 

Spekter temnega turizma

Ker temni turizem obsega različne "črne" turistične aktivnosti, ki se med seboj zelo razlikujejo, so raziskovalci za lažje razumevanje opredelili spekter temnega turizma. Na enem koncu spektra (najtemnejši konec) imamo ekstremne turistične dejavnosti. To so dejavnosti, ki pogosto vključujejo izobraževalni element, na primer spoznavanje jedrske katastrofe. Dejavnosti na tem koncu lestvice so povezane z avtentično izkušnjo, pri kateri turist obišče zgodovinsko mesto ali se pogovarja z osebami, ki so doživele tragično izkušnjo. Primeri lahko vključujejo obisk berlinskega zidu, muzej genocida Tuol Sleng ter polja smrti v Kambodži. Na drugem koncu spektra so dejavnosti komercialne narave – nočni pohod po temnih ulicah Jacka Razparača ali komična igra, ki temelji na črni kugi. Namen tovrstnih atrakcij je bolj zabava kot izobraževanje o zgodovinskih dogodkih.

Zakaj je temni turizem tako privlačen? 

Temni turizem je področje, ki s seboj nosi tudi vprašanja, zakaj nas tako privlačijo stvari, povezane s smrtjo in tragedijami. Za mnoge je to le ena od možnosti, da se čustveno absorbirajo v kraj tragedije. Raziskovalci menijo, da je pomembno, da se ljudje vključijo in poglobijo v preteklost in kulturo. Z obiskom črnih turističnih mest si lahko vzamemo čas za razmislek o zgodovini. Temni turizem je precej povezan tudi z izobraževalnim turizmom in za mnoge je to prevladujoča motivacija. Obiskovalci črnih turističnih mest so široka družbeno-demografska skupina. Motivacija izhaja iz izobraževalnih namenov, želje po razumevanju preteklih dogodkov in vpletenih ljudi ter želje doživeti nekaj drugačnega, nenavadnega, novega.

Vrste temnega turizma

Temne zabavne tovarne (fun factories): Temne zabavne tovarne so v bistvu igralni centri. Čeprav so pogosto povezani z otroki, so lahko namenjeni tudi odraslim. Obstajajo različne sobe pobegov, ki so tematsko in vsebinsko oblikovane glede določenega temnega dogodka. Priljubljene so tudi aktivnosti, ki so povezane z zombiji.

Temne razstave: Po vsem svetu je veliko temnih razstav. V Berlinu so denimo takšne, ki se osredotočajo na holokavst, v Kambodži na režim Rdečih Kmerov, v Vietnamu pa na vietnamsko vojno. Tovrstne razstave so dobra priložnost, da turisti na spoštljiv način spoznajo temno zgodovino ali dogodek preteklosti na neki destinaciji. 

Temne ječe: Mnoge destinacije odprejo zgodovinske ječe na ogled javnosti. Te so lahko v veliki meri v prvotnem stanju ali pa so prilagojene turistom. Londonske ječe so na primer postale precej prilagojene, saj zajemajo igralce v živo, čutne dejavnosti in zabavne vožnje.
Temna pokopališča: Čeprav obisk pokopališč morda res ni na vrhu seznama običajnih turistov, pa obstajajo tudi takšna, ki jih velja obiskati: Oljska gora v Jeruzalemu, pokopališče Recoleta v Argentini in Leninov mavzolej v Moskvi. Ste vedeli, da je tudi Taj Mahal tudi temno počivališče? 
Temna svetišča: Po vsem svetu je veliko svetišč, ki so priljubljena turistična atrakcija, zlasti v azijskih državah. 
Temna taborišča genocida: Čeprav gre zagotovo za tragično zgodovino, se mnogi odločijo obiskati mesta, kot sta Auschwitz in Karaganda v Kazahstanu ...
Temne katastrofe: V zadnjem času je postal precej priljubljen turizem zaradi katastrof. Nedavni dokumentarni film o Černobilu, ki je bil uvrščen med najbolje ocenjene televizijske serije doslej, je pripomogel k ozaveščanju javnosti o turizmu ob katastrofah. 

Obstajajo še druge bolj specifične vrste temnega turizma, kot so: holokavst turizem, turizem naravnih katastrof, grobni turizem, turizem hladne vojne, jedrski turizem, zaporniški turizem. 

Etika in temni turizem

Je torej obiskovanje krajev smrti in tragedij etično? Kaj pa delanje selfijev? Nedavno so velike polemike in ogorčenje sprožile fotografije vplivnežev na Instagramu, posnete v Černobilu in taborišču Auschwitz. Nekateri naj bi bili oblečeni kot znanstveniki, drugi so bili le v spodnjem perilu. Tovrstni dogodki so vzpodbudili k oblikovanju seznama vedenj, ki so bila ocenjena kot neprimerna in žaljiva. To so: fotografiranje ljudi v afektu žalosti; izražanje smeha ob ljudeh, ki so žalostni; ravnanje z ljudmi, kot da so muzejski eksponati; dajanje neprimernih pripomb; nošenje neprimernih oblačil; uporaba neprimernega jezika; služenje ob stiskah drugih; splošni znaki nespoštovanja.