5 največjih popotnikov in raziskovalcev vseh časov

Marco Polo (1254–1324)

Velja za najbolj znanega in slavnega razsikovalca vseh časov. Kot sin bogatega trgovca je bil deležen dobre izobrazbe, govoril pa je kar štiri jezike. V letu 1270 se je skupaj s svojim očetom in stricem odpravil v Azijo; potovali so po Svileni cesti skozi Perzijo, Afganistan in Mongolijo, vse do današnjega Pekinga.

Vodil je tudi misije v Indijo, Burmo in druge dele Kitajske. Ob vrnitvi v Benetke, ki so bile v tistem času v vojni z Genovo, so ga zaprli, a je ravno v tistem času spoznal sojetnika pisatelja Rustichella da Pisa, ki mu je pripovedal svoje zgodbe in doživetja. Pisatelju jih je uspelo združiti v knjigo z naslovom Potovanja Marca Pola, znano tudi kot Knjiga čudes sveta.  Prav ti spisi so pomagali približati Daljni Vzhod Evropi, navdahnili pa naj bi celo Christopherja Columbusa in številne druge raziskovalce. Iz ujetništva so ga izpustili leta 1299, nato je postal bogat trgovec, se poročil in imel tri otroke. Umrl je leta 1324 in bil pokopan v cerkvi San Lorenzo v Benetkah.

Xuanzang (602–644)

Kitajski menih, učenjak in priznan prevajalec Xuanzang je bil v zgodovini Južne Azije znan kot popotnik in romar, ki je med seboj povezal velike indijske in kitajske kulture. Še posebej pa je postal slaven po svojem 17-letnem kopenskem potovanju v Indijo, na katerem je pogosto padel v zasedo kriminalcev, preživel naj bi celo plaz, ki ga je zasul. Obiskal je puščave in gorovja zahodne Kitajske, Afganistan, Pakistan in Indijo. Zanimanje javnosti je pridobil po izdaji podrobnega poročila o svojih potovanjih, v katerem je z veliko natančnostjo opisal razdalje med mesti in pokrajinami, trgovske poti in številne dotedaj še neznane kulture.

Krištof Kolumb (1451–1506)

Krištof Kolumb (Christopher Columbus) je bil italijanskega rodu in še danes velja za enega najbolj kontroverznih raziskovalcev in navigatorjev v zgodovini. Izvedel je kar štiri prelomna potovanja v Ameriko; prvo je bilo leta 1492 na Bahame, ko se mu niti sanjalo ni, kje je – sam je zmotno domneval, da je prispel v Indijo. V Ameriki je zasužnjil prebivalstvo, kar je kasneje obžaloval. S seboj je na drug kontinent prinesel tudi številne bolezni, kot so: rumena mrzlica, denga, malarija, ošpice, davica, tifus, sam pa se je od domačinov nalezel sifilisa. Columbus je utiral pot španskemu svetovnemu imperiju, genocidnim spopadom z avtohtonimi kulturami, suženjstvu in evropskemu naseljevanju Severne Amerike. A kakorkoli že, štiri plovbe tega raziskovalca pričajo o njegovi ambicioznosti in neutrudni želji po raziskovanju. S svojimi podvigi je navdahnil mnoge za njim, sam pa je prenehal potovati šele takrat, ko je bil že na smrt bolan. 

Ibn Battuta (1304–1368)

Ibn Babttuta je bil srednjeveški geograf in je prvi omogočil svetu vpogled v muslimanski svet 14. stoletja. Nedvomno je največji popotnik v zgodovini človeštva, ki je prepotoval več kot 120.000 kilometrov skozi regijo, ki danes obsega 44 držav – od Italije do Indonezije, Timbuktuja in Šanghaja.

Bil je maroški musliman, v času svojega življenja pa je obiskal skoraj ves islamski svet in številne druge regije. Njegova obsežna poročila o obiskanih krajih so navduševala tako zgodovinarje kot tudi ostale popotnike. Njegovi potopisi ponujajo redko perspektivo srednjeveškega cesarstva Mali iz 14. stoletja.

James Cook (1728–1779)

James Cook je bil britanski raziskovalec, ki je opravil prelomno potovanje do Tihega Oceana in odkril več zemeljske površine kot kdorkoli drug. Izkazal se je za znanstvenika, kartografa in geodeta. Svet je obkrožil kar dvakrat, obiskal je vseh sedem celin in prečkal Arktični in Antarktični krog. Bil je prvi človek, ki je zmapiral Novo Zelandijo in Havaje, na koncu pa so ga po vseh raziskovalnih podvigih ubili prav domorodci Havajev. Njegova misel je bila: »Bil sem dlje, kot katerikoli drugi človek pred mano.« Njegova zapuščina znanstvenega in geografskega znanja je vplivala na njegove naslednike v 20. stoletju, posvečeni pa so mu številni spomeniki po vsem svetu.