Enodnevni izlet na Gorenjsko z razgledi, ki vas bodo prevzeli

Planina Zajavornik je kot ustvarjena za sproščen družinski izlet ali mirno dopoldne v naravi. Skrita med pokljuškimi gozdovi ponuja čudovite razglede, spokojnost in preprosto pot, primerno tudi za najmlajše pohodnike. Če želite pobegniti od mestnega vrveža in se za nekaj ur potopiti v zeleni objem alpskih travnikov, je ta izlet kot nalašč za vas. Poleg svežega zraka vas pričaka še košček pristne gorske tradicije.

Čudovit, skriti kotiček Pokljuke, nestrpno pričakuje tudi vse tiste, ki si želite hitro napolniti baterije v objemu narave.  Pot vas bo vodila skozi mogočna smrekova gozdovja, mimo gorskih travnikov in lesenih pastirskih koč, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Idealen izlet za vse, ki iščete stik z naravo, tišino in pristnostjo slovenskih Alp – brez gneče, a z veliko duše. Pripravite nahrbtnik in dobre čevlje – gremo na Pokljuko!

Namreč, ko se Pokljuka prebudi v tišini jutra in sončni žarki pobožajo smrekove vrhove, oživi tudi planina Zajavornik, ki je mirna, odmaknjena in pravljična. Pot do nje vas bo peljala mimo šepetajočih gozdov, čez mehke travnike, vmes pa vam bo pljuča napolnil gorski zrak. To ne bo le izlet, ampak sprehod v svet, kjer narava govori svojo zgodbo v vsakem letnem času.

In planina Zajavornik je poglavje, ki ga v življenju velja doživeti.

Pot do planine Zajavornik na Pokljuki

Kjerkoli v Sloveniji boste začeli svojo pot do planine Zajavorniki, v vsakem primeru se morate najprej pripeljati do Bleda. Tam samo sledite smerokazom, ki vas bodo usmerjali na Pokljuko. Po dobrih 20 minutah vožnje po glavni, vzpenjajoči se ovinkasti cesti boste prispeli do križišča na spodnji sliki.

Na vaši levi bo manjše parkirišče, kjer boste lahko parkirali svoj avtomobil, če boste dovolj zgodnji. V nasprotnem primeru lahko zavijete levo in nadaljujte po poti ter avtomobil parkirate tudi pred hoteli, čeprav je v temu slučaju najverjetneje najbolje, da prej za dovoljenje povprašate receptorja.

Kakorkoli, s križišča na zgornji sliki se držite desnega roba ceste približno nadaljnjih 100 metrov oziroma vse dokler ne pridete do prvega makedamskega odcepa na desno, ki mu sledi.

Zgornja slika prikazuje omenjeno križišče, kjer je kot vidite prav tako mogoče parkirati, a ne pozabite, da velja sistem "kdor prej pride, prej melje." Takoj za avtomobilom je namreč postavljena zapora, s katero lahko upravljajo samo gozdarji.

Morda vam bo prihod do točke na zgornji sliki povzročal nekaj težav, a bodite brez skrbi. Pot od tu naprej je čudovita in jemlje sapo v vseh letnih časih. Makedamska cesta namreč vodi skozi osrčje pokljuškega gozda, v katerem skozi celo leto vladajo mir, tišina in seveda narava v vsej svoji lepoti. Konec koncev je to le del Triglavskega narodnega parka.

Cesta med pokljuškami smrekami je položna, z nekaj manjšimi vzponi, in zato primerna za vsakogar - od tistih, ki niso najbolje kondicijsko pripravljeni, malčkov, in seveda pohodnikov, ki bodo pot preko planine Zajavornik nadaljevali vse do denimo Blejske koče ali Debele peči ...

Najbolj strm vzpon vas bo pričakal tik pred samim koncem pohoda, pri čemer pa imejte v mislih samo priljubljen angleški rek: "The best is yet to come" oziroma v direktnem prevodu "Najboljše še pride" ali  "Konec dober, vse dobro".

Po dobri minuti, mogoče dveh "trpljenja", boste nagrajeni s spustom in razgledom brez primere. V vseh letnih časih!

Če boste prehodili še nekaj metrov naprej, po poti, ki vodi proti Blejski koči, in se zazrli na levo pa boste lahko uživali v vsem spokoju in lepoti, ki ju obisk planine Zajavornik premore ...

Ta premalokrat omenjena lokacija na Pokljuki resnično navdušuje v vseh letnih časih. Poleti vas namreč pod hišicami pozdravijo krave, še prej pa lahko ob poti nabirate gozdne jagode in borovnice. Na vas nato v jeseni čaka izobilje jurčkov, nato rdečih mušnic, pozimi pa lahko po progi, ki jo uredijo domačini tečete na smučeh in ob tem ob pogledu na Viševnik pozabite, kako zelo trpijo vaše noge .... Lahko pa se tudi z otroki sankate po makedamski poti, ki vodi do tja ...