Ali se ta lepa Slovenka seli na Tajsko?

Čas, ko je večji del Evrope ujet v primež zimske sivine, mnogi radi izkoristijo za pobeg na toplo. Še posebej priljubljene so v tem času tropske destinacije, kot so Karibi, Havaji, Maldivi, Filipini, Indonezija ter Tajska. Slednja je med slovenskimi popotniki in počitnikarji še posebej priljubljena, saj se lahko pohvali s kopico dobrih in cenovno ugodnih letalskih povezav, čudovitimi plažami in odlično hrano, prav tako je v zimskem času najbolj primerna za obisk, saj ni monsunskega dežja, temperature pa so nekoliko bolj znosne kot poleti, ko se povzpnejo krepko čez 35 stopinj Celzija.

Pobeg na Tajsko si je v času novoletnih počitnic privoščila tudi znana slovenska vplivnica in karizmatična udeleženka resničnostnih šovov Sanjski moški ter Kmetija Laura Beranič, ki je državo obiskala v družbi družine in prijateljev. Kot pravi, je šlo bolj za potovanje kot počitnice, saj je družba veliko raziskovala. K temu je vsekakor močno pripomoglo dejstvo, da Laurina mačeha prihaja s Tajske in je družbo peljala tudi na kraje, ki jih turisti sicer ne vidijo. V pogovoru nam je zaupala kopico anekdot in razkrila tudi, ali bi se sama kdaj preselila na drug konec sveta. 

Od počitnic na Tajskem je minil kakšen mesec dni. Kako bi sedaj, ko si že malo prespala celotno dogodivščino, strnila svoje vtise o tej azijski državi? 

Vsekakor je Tajska popolnoma drug svet, kot ga poznamo. Obiskala sem že precej držav sveta, ampak tole mi je bil vseeno ogromen kulturni šok. Imam mešane občutke, nekatere stvari so mi bile zelo všeč, spet druge pa zelo neprijetne. Ugotovila sem, da imam naravo in živali veliko raje kot ljudi, Tajska pa je po eni strani zelo hrupna in po drugi zelo umirjena. Iz ene skrajnosti v drugo. So pa takšna potovanja super, ker malenkost bolj cenimo vse, kar nam je dano doma. 

Za Tajsko se je vaša družba verjetno odločila predvsem iz družinskih razlogov. Je bilo drugače potovati po tuji državi, ker ste imeli s seboj nekoga, ki zelo dobro pozna tako jezik kot običaje, kulturo?

Na potovanje smo odšli zato, ker je oče meni in nekaj najbližjim zaposlenim v njegovem podjetju želel pokazati ta kontrast kulture. To jim je bila nekakšna 'nagrada' za dobro delo zadnjih let, ki ga moj oče zelo ceni. Si je pa očetova partnerka (ki prihaja s Tajske in ima z očetom sinčka Lucasa) že leto dni izredno želela, da skupaj obiščemo Tajsko, da tudi njena družina v živo spozna Lucasa. 

Veliko lažje je bilo raziskovati deželo z njo, še posebej pri naročanju lokalne hrane, pa pri dogovarjanju za cene pri nakupovanju, pri plačilih taksijev ... Večinoma so domačini lepše pristopili, ko so slišali svoj jezik, se je pa zgodilo tudi, da smo doživeli nasprotni učinek. V spominu mi je ostala ena prodajalna oblekic, kjer sta se dve domačinki obnašali zelo osorno, ko sta ugotovili, da je moja mačeha sedaj preseljena v Evropo in da ima posledično več financ in si lahko kaj privošči. Sva hitro zaključili nakup, vse skupaj pustili in odšli.

Kakšen je bil vaš načrt potovanja? Od kod ste leteli, kje vse ste bili na Tajskem, kaj doživeli?

Naša pot je bila kar naporna: najprej slabe tri ure s kombiji do Dunaja, od tam pa 5,5 ure leta v Abu Dabi, kjer smo ostali en dan. Z Emirati imam slabo izkušnjo in si dopusta tam ne bi želela, Dubaj in podobne destinacije mene zagotovo nikoli ne bodo videle. Ogromno tamkajšnje delovne sile namreč prihaja iz Pakistana in podobnih držav, delajo za izjemno nizka plačila, za Arabce, ki pa jim vsak, ki pride in ni njihove vere, ni ravno po godu. 

Naslednji dan smo leteli šest ur v Bangkok in od tam še skoraj dve uri s kombi - taksiji, ki smo jih predhodno najeli, do Pataje. Tam nas je čakala očetova partnerka, ki je z mojim bratcem odpotovala malo pred nami. En teden smo bili tam, nato pa odleteli na otok Phuket kjer smo bili še en teden. Ogledali smo si vse najbolj znamenite plaže in otoke (Maya Bay, Monkey Island, Phi Phi otoke ...), nato pa smo Phuket raziskovali z najetimi skuterji, ki so tam izredno poceni, tudi za bencin se odšteje pol manj kot pri nas. 

Nato smo leteli nazaj v Bangkok, kjer smo ostali dva dneva, ampak jaz veliko Bangkoka žal nisem videla, ker sem zvečer zbolela in zadnji dan preležala v hotelu. Pot domov je potekala enako – Bangkok/Abu Dabi/Dunaj, le da tokrat nismo ostali v Abu Dabiju, ampak smo imeli takoj let naprej. Zbolela sva pa oba z Lucasom, tako da pot domov ni bila ravno prijetna. 

Se morda spomniš, kaj so bile tvoje prve misli, ko ste pristali na Tajskem in se vozili do hotela?

Ja, zelo dobro, saj nismo mogli takoj v hotel. Malo smo se zakalkulirali z datumi in do hotela prispeli okoli 2. ure zjutraj, prijavili pa smo se lahko šele ob 12. uri, tako da sem videla Pattayo v vsem 'čaru' nočno-jutranjega življenja. Okoli 7h zjutraj, ko smo po nekaj kavicah in 'zajtrku' v Burger Kingu že vsi utrujeni hodili po mestu, sem se na neki točki usedla na pločnik, gledala okoli sebe in si mislila 'Kaj je meni res bilo tega treba? Kje sem jaz?' Hahaha. No, potem je pa šlo na bolje.

Si se držala bolj v hotelskem kompleksu ali si šla raziskovat tudi lokalne ulice? 

Poanta potovanja je bila, da čim bolj izkusimo lokalen utrip. Sem imela dneve, ko sem ostala v udobju hotela, ampak smo pa tudi ogromno prehodili. Še zdaj imam žulje, haha. Velikokrat sem šla po ulicah tudi sama, saj se pri veliki skupini ljudi, ki skupaj potuje (bilo nas je 11), rada enostavno malo umaknem. Ko sam prehodiš kakšno ulico, dobiš tudi najbolj univerzalen vtis. 

Najbolj so me zgrozili 'Walking street-i', kjer ženske na ulici pred raznimi kafiči dobesedno prosijo moške, če jim lahko ponudijo spolne usluge in kričijo, da pritegnejo pozornost. Najbolj bizarno pa je, da se prodajajo za dobrih 15 evrov (500 bahtov) in mislim, da je to najhujše socialno dno, ki sem ga kadarkoli videla.

Na Instagramu smo videli, da si imela neko dogodivščino s kovčkom. Se ti je sicer na tem potovanju zgodilo še kaj, kar bi lahko umestila v kategorijo 'saj ni res, pa je'?

Res je, že na poti tja so mi zlomili kovček. Nazaj grede pa še nekaterim drugim iz naše skupine. Se nam je pa zgodilo veliko stvari, ki bi bile za kakšen akcijsko-komičen film. S skuterji smo se izmikali policiji, z mačeho sva celo padli, ko nama je s skuterja poletel telefon ... Ta isti dan smo se tudi porazgubili. Oče je bil z Lucasom na enem skuterju, jaz in Lucasova mamica pa na drugem. Ko sva pobirali telefon in skuter, sva bili prepričani, da naju ati ni videl in se je odpeljal naprej. Ostali so nas že čakali na bližji plaži, kamor smo se odpravili. No, prišli sva tja, vsi so bili tam, razen očeta in Lucasa. Pa še pot od parkirišča in do te divje plaže je bila izredno zahtevna in zelo strma, skozi džunglo. 

Po pol ure klicanja na telefon in čakanja, se je ona začela jokat, odločili smo se, da se v dveh skupinah vrnemo nazaj do skuterjev, ker sta do dol namreč vodili dve poti, da se slučajno ne bi zgrešili. Očetova partnerka poti gor ni zdržala; od stresa, joka in vročine je zlezla skupaj in so jo morali ostali nesti preostanek poti. Nato pa na vrhu ugotovimo, da je v njenem nahrbtniku oče pustil telefon, denar in dokumente in se seveda zato ni oglasil in nas brez navigacije tudi ni mogel najti. Potem smo še videli, da nam je iz hotela na mail pisal, da se je vrnil nazaj v resort in da nima ne telefona ne denarnice. 

Ga je pa pred tem ustavila še policija in ker ni imel denarja, da bi lahko plačal kazen, se je rešil tako, da je rekel: "Moja zmešana žena in hčerka sta se kar odpeljali naprej." Pa so ga spustili in si verjetno mislili svoje, hahaha. No, preostanek dneva smo potem vsi raje preživeli v hotelu.

Obiskali ste torej Patajo, Bangkok, Phuket in otok Phi Phi. Kateri od teh krajev ti je bil najbolj všeč?

Definitivno mi je bil najbolj všeč Phi Phi, Bangkok in Pataja sta čisto preveč kaotična za moj okus. Tam ni miru niti minute v dnevu, sezona je pa 365 dni v letu, noro.

Pataja je v svetu najbolj znana po bučnih ter divjih zabavah. Si se kakšne udeležila? 

Smo bili po vseh teh ulicah zabav, ja, ampak ko vidiš stotine klubov na isti ulici, intenzivno glasbo z vseh strani in tisoče ljudi, ki se prerivajo vsepovsod, te po dnevu ali dveh mine do zabave, če si tak tip človeka, kot sem jaz. Meni se je tam svet žuranja celo rahlo zagabil. Osebno mi je bil najljubši del Pataje 'Bar Bosna', ki smo ga našli naključno in kjer sem lahko na telefon nastavila 'našo' glasbo , pela na mikrofon, tudi z lastnikom tega lokala smo prijetno poklepetali ter spili nekaj pijač. Očitno sem res na ta naš balkanski del sveta navezana še bolj, kot sem si mislila. 

Pataja je marsikje opisana tudi kot 'mesto greha' in 'svetovna prestolnica  seksa'? Bi rekla, da ta opisa dejansko držita?

Vsekakor. Pataja je odlična za samske moške ali pa ljudi, ki iščejo neka drugačna doživetja v spolnosti. Ogromno je tudi Ladyboyev. Jaz sem se tam počutila čisto preveč normalno za njihov standard življenja, to ni svet zame. Ženske niso le napol gole oziroma razgaljene, one so dejansko gole in imajo samo kakšne mreže in nalepke. Stojijo pred lokali in privabljajo goste, na ta način si lokali zagotavljajo promet. Izredno poniževalno. Mi smo šli to res samo pogledat, moški, ki tam tem delavkam plačujejo spolne usluge in si na ta način dvigujejo ego, so mi enostavno nagnusni. Jaz prostitucije nikoli ne bom razumela. Vedno je druga izbira, vedno.

Bangkok velja za mesto gneče in hrupa. Kako si ga doživela ti? 

Bangkok je res ogromen, je pa po moje veliko bolj urejen od Pataje, kar je nekoliko presenetljivo. Promet je nor, prečkali smo tudi križišče s tako velikim pretokom, da smo morali skozi tri prehode za pešce, da smo prišli na drugo stran. Nisem pa videla veliko Bangkoka, ker sem končala z vročino v hotelu. Sem pa po poti na letališče videla ta nor preskok socialnih slojev. V ozadju luksuzne stolpnice in podjetja, pod njimi pa ob cestah pod mostovi revne kolibe, kjer živijo ljudje, ki pridejo v Bangkok delat iz notranjega dela države in si ne morejo privoščiti stanovanj. 

Otok Phi Phi je bil verjetno povsem drugačna zgodba, daleč stran od mestnega vrveža. Kaj ti je bilo na otoku še posebej všeč? 

Phi phi otočje je res čudovito, moj najljubši del potovanja. Turkizna voda, prosto živeče opice, ki priskačejo iz skal in ti pustijo, da se jih dotikaš in hraniš, čisto drugačne ribe, kot smo jih vajeni pri nas, vse zelo pisano, super za snorkljanje. Izredno priporočam najem privat speed boata, ki te pelje, kamor si želiš in se tako ni treba ozirati na druge ljudi. 

Ste vse transferje in namestitve na Tajskem imeli rezervirane vnaprej ali ste rezervirali sproti? Kaj bi glede tega svetovala vsem, ki načrtujejo počitnice v tej azijski državi?

Namestitve smo rezervirali preko Bookinga, ampak bi na eno stvar opozorila. Nikjer na svetu še nisem doživela, da prideš v hotel, ki si ga že plačal, in zahtevajo še tisoč evrov kavcije za sobe. Ker nismo imeli toliko gotovine, smo dali bančno kartico in v takem primeru ti ta znesek dajo pod sredstva 'v rezervaciji'. Vse lepo in prav, dokler se nismo odjavili in bi nam morali sredstva vrniti v obtok. Pa tega niso želeli, češ da bo to mogoče šele čez tri do štiri tedne. No, ta situacija ni bila rožnata, lovili smo let na Phuket, ura je bila tri zjutraj, mi smo se pa prepirali na recepciji. Če bo denar v celoti vrnjen, bomo še videli. Transferje smo imeli vnaprej rezervirane preko aplikacije, kamor naložiš denar in ga potem uporabiš za prevoze, ko si jih naročiš. Zelo udobni kombiji za veliko oseb. 

Kakšne so bile temperature na Tajskem in kako je z vlago v zraku?

V času naših počitnic so bile tam 'zimske temperature', kar za njih pomeni od 30 do 33 stopinj Celzija, kar je bilo za nas idealno. Bilo je pa zato tudi zelo malo vlage. Poleti je precej bolj vroče (cca. 40 do 42 stopinj Celzija) in veliko več vlage. 

Kakšna pa je tajska hrana? Si poskusila kakšno tradicionalno jed, specialiteto, 'street food'?

Poskusila sem vse: od 'street fooda' do tradicionalnih restavracij ter njihovega 'fast fooda'. Načeloma mi je njihova hrana dobra, ker vsebuje veliko morskih dobrot in riža, edino njihove pekoče začimbe mi ne sedejo, ker ne jem pekočega. Tako da sem morala vsakokrat ekstra poudariti "no spicy" – za vsak slučaj. Je pa mogoče hrano dobiti res povsod. Imajo zanimivo navado, da ti v klubih ob pijači nosijo hrano. Ampak ne kakšne prigrizke, kot smo vajeni pri nas, temveč ocvrto meso, banane, pa najbolj bizarno – kurje tace. Tudi ko nakupuješ kakšna oblačila, ti vmes ponudijo hrano, izredno nenavadno. Ima pa sadje tam čisto drugačen okus kot pri nas, vse je veliko bolj sočno in okusno. Pa navdušena sem nad njihovimi bananinimi palačinkami, ki jih lahko dobiš povsod na cesti. 

Kakšni so se ti zdeli Tajci kot narod? V čem se njihovo življenje razlikuje od tega, ki ga živimo v Sloveniji?

Njihovo in naše življenje sta kot noč in dan. Tam večina nima delovnika, pač kar vseskozi delajo. Večina živi od dobička sprotne prodaje, ne od plače. Slišala sem, da so znani kot zelo prijazni in ustrežljivi, ampak se je to po mojem mnenju zdaj že malo spremenilo. Mislim, da so se že precej dobro začeli zavedati, da živijo precej slabše kot ljudje, ki hodijo tja na počitnice in jim to več ne ustreza. Jaz sem komentirala, da na nas gledajo kot na denarnice na dveh nogah.

Si se morda naučila kakšno tajsko besedo, stavek?

Znam kakšen pozdrav in pa hvala/prosim, ampak ne zaradi potovanja, temveč zato, ker me očetova partnerka doma tu in tam kaj nauči. 

Za koga bi rekla, da so počitnice na Tajskem najbolj primerne – raziskovalce, pare, družine, žurerje?

Tajska je tako velika in raznolika, da se za vsakogar nekaj najde. Bangkok in Pataja za žurerje, Ko Samui, Phuket, Ko Chang (...) za pare in družine. Za raziskovalce pa podobno, kot smo storili mi, vsega po malo. Ampak temu se potem ne reče dopust, temveč potovanje. 

Si sedaj, ko ste se vrnili, lahko predstavljaš, da bi šla sama na počitnice na Tajsko? Kako varno je pohajkovati po Tajski? 

Glede varnosti se mi Tajska ne zdi problematična. Ob vstopu ti na carini vzamejo odtise, odčitajo obrazne poteze in preverijo vse podatke. Na Tajskem je vseskozi ogromno turistov, tako da si verjetno ne bi niti mogli privoščiti incidentov izginulih turistov, saj živijo od turizma. Je pa res, da sem jaz tip osebe, ki nima strahu, sem že potovala sama in se znajdem. 

Se nameravaš še vračati na Tajsko? Si lahko predstavljaš, da bi kdaj živela tam?

To potovanje je bilo precej naporno in intenzivno. Ogromno je bilo lepega, veliko stvari pa mi tudi ni ustrezalo, zato bo Tajska zaenkrat le kljukica med državami, ki sem jih kdaj obiskala. Verjetno se bom čez čas še vrnila, saj le imamo sedaj v družini Tajko in bo želela še kdaj domov, bodo pa oče in Lucas verjetno šli večkrat. Definitivno pa si ne morem predstavljati, da bi kdaj živela tam. Če se kdaj odselim iz Maribora, pride v poštev le Dalmacija , Split-Makarska. Tam je moje srce in zame ne obstaja nobena lepša država na planetu. Več sveta kot vidim, bolj sem prepričana v to.