Rafovi športni heroji
Katerega športnika ali športnico najbolj občudujete?
Občudujem številne ljudi, toda v športu mi je bila vedno všeč miselnost Tigerja Woodsa na golf igriščih. Všeč so mi njegove oči, ko se osredotoča na svojo odločitev. Ima namreč izjemno odločen in osredotočen izraz ter verjame, da mu bo udarec uspel.
Zagotovo, saj golf denimo ni fizično zahteven šport kot tenis. V tenisu moraš združiti oboje, zaradi česar je ta šport tudi tako zanimiv. Gre za zelo miselni šport, ki je lahko istočasno tudi izjemno fizičen. Vendar vsekakor občudujem mentalnost športa bolj kot fizične sposobnosti, saj je fizično spretnost veliko lažje vaditi kot miselnost.
Imeli ste možnost postati profesionalni nogometaš, vendar ste izbral tenis. Zakaj?
Bil sem veliko boljši v igranju tenisa kot nogometa! Rad imam tako nogomet kot tenis in menim, da sem sprejel pravo odločitev. Toda rad imam ekipni šport in v tenisu nimaš veliko priložnosti za ekipno igro. To priložnost imam običajno le, ko predstavljamo svojo državo, in to res pogrešam.
To je zanimivo, ker je poker prav tako individualna igra. Lahko vprašate za nasvet, lahko imate trenerja, prijatelje, toda ko se začne poker turnir, ste sami. En igralec proti ostalemu svetu prav tako kot v tenisu. Mislili smo, da uživate, ko igrate sami?
To je res. Sam si in nihče ti ne more pomagati. Težke situacije moraš premagati sam in menim, da je to dobro, saj predstavlja velik izziv, veš? Če v nogometu na primer ne igraš dobro, to ne pomeni konca, ker so na igrišču še ostali igralci. Toda če igraš slab tenis, enostavno izpadeš. Zato je tenis izjemno psihičen šport in vsak dan moraš dati od sebe sto odstotkov in tudi psihično moraš biti pripravljen stoodstotno.
Torej skoraj kot v pokru je bolj kot spretnost pomembno imeti karakter, da se soočiš z zmagami in porazi ter ostaneš miren in odigraš nov dvoboj?
Res je. Gre za nekaj, kar menim, da sem pokazal v svoji karieri – moraš biti pripravljen sprejeti tako zmage kot poraze. Jaz ostanem miren, ko zmagam, in miren sem ostal tudi, ko sem izgubil. Tenis je šport, kjer so vsak teden na sporedu številni turnirji, zato nimaš veliko časa proslavljati velike zmage in ne moreš biti preveč slabe volje, ko izgubiš, saj boš v nekaj dneh igral na naslednjem turnirju in boš moral biti nanj pripravljen.
Rafa in poker
Vsi vedo, da ste eden najboljših teniških igralcev na svetu, toda poker je za vas nekaj novega. Ste zelo tekmovalni, se počutite zato nervozno v svetu pokra?
Ne, sploh ne! Ni mi pomembno, ali sem dvestoti najboljši igralec ali najslabši igralec na svetu – česar koli se lotim, dam vse od sebe. Tudi če igram golf s prijatelji, se trudim po najboljših močeh in delam na igri, zato se veselim, da bom tudi v pokru vsak dan napredoval. PokerStars mi je dodelil osebnega trenerja in dobivam nasvete njihovih igralcev s celega sveta, zato bom nedvomno napredoval!
Katere psihološke spretnosti potrebujete za zmago v tenisu, ki bi jih lahko prenesli v igro, kot je poker?
Nedvomno moraš biti strasten in izjemno osredotočen, ker to ni šport vztrajnosti ali sreče, gre za šport spretnosti. V vsakem trenutku moraš namreč vedeti, kaj storiti, prav tako kot v tenisu. Potrebuješ tudi samokontrolo kot v tenisu. Obstajajo številne podobnosti.
Sreča pri žrebu
Koliko vam lahko kanček sreče pomaga v ključnem trenutku dvoboja?
Zaradi načina točkovanja v tenisu, menim, da točka, zaslužena po sreči, nikoli ni odločilna za zmago. Toda to je seveda odvisno od trenutka. V določenih trenutkih ti lahko to zadeve vsekakor olajša, toda zmaga ali poraz v obračunu sta odvisna od večjega števila točk. Po moje sreča ali srečni trenutek nista nikoli odločilna v tenisu.
Rafa na Roland Garrosu
Kako ste se počutili, ko ste na Roland Garrosu premagali Novaka Đokovića?
Seveda sem bil vesel. Kar nekaj časa sem izgubljal nekatere pomembne dvoboje, čeprav sem v Monte Carlu in Rimu uspel malce spremeniti dinamiko. Toda na koncu je bil Pariz zame pomemben, ker sem se počutil pripravljenega za bitko, potem ko sem pred tem izgubil proti njemu, in na srečo se je vse izteklo meni v prid. To je bil zame zelo čustven trenutek in bil sem zadovoljen.
Ali vsako leto, ko se vrnete na Roland Garros, verjamete, da obstajajo možnosti za ponovitev lanske zmage?
Sploh ne. Niti eno leto, ko sem zmagal na Roland Garrosu, nisem trdil, da sem imel občutek, da imam možnosti za zmago. Menim, da gre za težko pot in napredovati moraš korak za korakom. In nato moraš poskusiti in videti, kako se počutiš posamezni dan, in vsak novi dan turnirja se bolj zavedaš, kako se počutiš – ali je tvoja igra, kot si želel, ali je malce slabša. Skušaš najti pozitiven pristop in se vsak dan počutiti najbolje, kar se da.
Rafov vzpon
Lahko teniški igralec začne z zmago na freeroll turnirju in nato uspe zmagati na velikem turnirju, kot je Wimbledon?
Da, hmm, seveda bi bilo potrebno učno obdobje, to je obdobje, v katerem bi moral iti skozi različne faze. Na primer, ko sem bil star 14 ali 15 let, sem tekmoval na manjših turnirjih in mislim, da sem zahvaljujoč delu in dnevnemu napredku uspel vsako leto napredovati, postopoma, vse dokler nisem dosegel profesionalne stopnje in nato jasno leta 2005 zmagal na Roland Garrosu, velikem turnirju.
Rafa in olimpijske igre
Zakaj ste odpovedali nastop na olimpijskih igrah?
Žal je razlog moje koleno. Gre za težavo, ki sem jo imel že na Wimbledonu, in enostavno si nisem dovolj opomogel, da bi lahko igral. Zelo mi je žal, saj so olimpijske igre na sporedu le vsaka štiri leta, toda takšno je življenje in upam, da se bom kmalu vrnil na igrišče.
Kdo je vaš favorit za osvojitev zlatega olimpijskega odličja v Londonu?
Tenis na olimpijskih igrah je prav posebno tekmovanje. Tudi zato, ker se igra na travi in gre za igro treh setov, ki jih lahko zmaga kateri koli igralec ... Sam sem velik patriot, zato bi rad videl, da osvoji zlato olimpijsko odličje David Ferrer ali kateri koli drugi španski igralec.
