Župca: Kuhinja je podobna glasbeni improvizaciji

Kako poteka vaš delovni ritem?

Vsak torek se zjutraj dobimo v studiu in posnamemo matrice za tekoči teden, da plesalci svoje matrice dobijo že v sredo in začnejo z vajo. V petek imamo prvo skupno vajo s plesalci, v vmesnem času pa preposlušamo pesmi, jih izboljšujemo, popravimo morebitne napake in dodajamo elemente. Predvem se posvetimo samemu zvoku, saj se poskušamo čim bolj približati originalnim referencam. V nedeljo smo cel dan v studiu, zjutraj je generalka, zvečer pa nastop v živo.

Kako zahtevno je voditi Pop orkester v oddaji Zvezde plešejo?

Sam orkester ni tako zahtevno voditi. Težje je usklajevati urnike, saj je v naši polni postavi orkesta dvajset ljudi (stalnih članov je petnajst, po potrebi dodamo še godala). Vsi glasbeniki so profesionalci in vsak izmed njih ima še svoje projekte in obveznosti. Zato je bolj zahtevno usklajevanje urnikov kot samo vodenje orkestra.

Kdo so člani orkestra in katere inštrumente igrajo?

Vsi so akademsko izobraženi profesionalni glasbeniki. Na vokalih so: Lea Sirk, Karin Zemljič, David Matiči, Mitja Šinkovec. Ko sta bili Lea in Karin na Evroviziji, sta ju zamenjali Aleksandra Čermelj in Martina Majerle. Trobento igrata: Matjaž Kajzer in Boris Majcen. Jani Šepetavec je na akustični kitari in tenor saksofonu. Vid Žgajner igra pozavno, sam pa imam alt, sopran, bariton saksofon in vodenje benda. V ritem sekciji je na klaviaturah Anže Vrabec in Erik Marenče. Kitaro igra Jani Moder, bas kitaro Tadej Kampl, tolkala Nino Mureškič, na bobnih pa Janez Gabrič. Dodatno pa od zunanjih sodelavcev pridejo še po potrebi štiri godala.

Po kakšnih kriterijih ste jih izbrali?

Izbiral sem glasbenike s širokim pogledom na glasbo in znanjem različnih glasbenih stilov. Kot veste, igramo v oddaji Zvezde Plešejo vse v živo. Skladbe se stilsko zelo razlikujejo in v tem primeru jih je potrebno pravilno izvajati - hitro se je treba prilagoditi in biti vsestranski, zato so vsi glasbeniki, ki sem jih izbral, akademsko izobraženi. Večinoma sem izbiral tudi tiste, s katerimi sem že sodeloval. Pri projektu, ki traja zelo intenzivno tri, štiri mesece, je pomembno, da imaš ob sebi ljudi, ki ti ne pijejo energije. Zbiral sem ljudi, s katerimi smo na isti valovni dolžini, nam je všeč isti pogled na glasbo in dihamo kot eno. Zaupam jim, oni pa meni, zato smo dobra ekipa.

Ste se z vokalisti tudi že poznali od prej?

Davida Matičija sem opazil na talentih (Slovenija ima talent). Videl sem, da poje od popa, funka, soula in različne jazz standarde. Mitja Šinkovca sem tudi opazil že prej. Sodelovali smo z Vip bendom (Vid in Pero show). Takrat smo za vašo televizijo igrali na novoletni zabavi in nam je Mitja prišel pomagati, kasneje pa smo ga občudovali tudi v Znanem obrazu (Znan obraz ima svoj glas). Leo Sirk poznam od prej. S Karin Zemljič smo sodelovali že pri Big bendu in raznih drugih projektih.

Kako pogosto imate vaje in kako izgledajo?

Nimamo vaj, ker delam s profesionalnimi glasbeniki. Vsi smo študirali v tujini na različnih jazz akademijah, zato si razdelimo note, jih preberemo in igramo. Vso to znanje nam omogoča, da hitro pridemo do željenega zvoka.

Kakšno je delo na Pop tvju?

Delo na Pop tvju je predvsem zelo profesionalno. Celotna produkcijska ekipa, od toncev, kamermanov, task teama in vseh ostalih je na zelo visokem nivoju. Vsa čast. Vsi se znamo dogovoriti in prilagoditi, zato delamo tako dobro oddajo.

Kateri so vaši glasbeni vzorniki?

V študijskih letih so to bili: Charlie Parker, Cannonbbal Adderley, Kenny Garett, Joshua Redma, Miles Davis, Gerry Mulligan, ... V študentskih letih te usmerja profesor, ti pokaže, kaj poslušaj, da dobiš tisto, kar ti še manjka. Danes poslušam veliko različne glasbe in izvajalcev. Če se v današnjem času priklopiš na YouTube in delaš raziskavo, spoznaš ogromno novih kvalitetnih artistov.

V preteklosti ste sodelovali s številnimi glasbeniki. Katera izkušnja se vam je najbolj vtisnila v spomin?

Spominov je veliko. Vsako sodelovanje je nepozabno in ima svoj čar. Izpostavil bi izkušnjo z Big bandom Krško na slovitem Montreux jazz festivalu v Švici. Tam smo bili s projektom Depeche (vokalne in inštrumentalne priredbe znane glasbene skupine Depeche Mode). Njihov alternativni rock smo združili z big band jazz zvokom. Na takšnem velikem, pompoznem jazz festivalu je bilo res neverjetno, da smo igrali Slovenci. Nastopale so same svetovne zvezde. Po mestu so bili povsod sami vrhunski koncerti. Nepozabna pa je bila tudi izkušnja z Magnificom. Bili smo na turneji Export-import po celi jugi, Italiji in Švici. To so bili lepi časi.

Ustvarjate tako jazz kot tudi pop glasbo. Drugače pristopate k izvajanju glasbe različnih glasbenih zvrsti?

Ja seveda, tako kot sem ze prej omenil, vsak stil je zase drugačen, in ga moraš tudi drugače igrati, artikulirati, frazirati, sploh pri ritmu se to pozna. Salso/sambo/latin igraš drugače kot tango, jazz, pop, zato se je treba temu tudi pravilno prilagoditi.

Katero zvrst najraje igrate?

Če me glasba prepriča sama po sebi, mi je vseeno, katera zvrst je. Rad igram raznoliko glasbo, od jazza, funka, big banda, popa, rocka. Težko izberem najljubšo zvrst.

Ste redni profesor saksofona na glasbeni šoli Idrija. Kako vam je všeč učenje v glasbeni šoli?

Učenje je lep poklic. Zanimivo je videti proces, kako hitro lahko otroci napredujejo, so kot spužve. V današnjem času sploh, ker imamo toliko različnih internetnih medijev (YouTube, itunes, deezer, vimeo) s katerimi pridejo v trenutku do informacij. Stvari, ki smo jih mi igrali v šestem razredu, otroci danes igrajo že v četrtem. Tehnično so šle zadeve zelo naprej. Moji učenci dosegajo na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih zelo lepe rezultate.

Imajo učenci radi glasbeni pouk?

Nekateri hodijo v glasbeno šolo zaradi želje staršev, drugi so pa zelo radi tam. Ti so tudi pridni in delajo. Veliko je odvisno od profesorja, kako jim predstavi proces vadbe. Če hočeš napredovati, moraš tudi vaditi in če jim uspeš v samem štartu to informacijo integrirati, kasneje učenci lepo napredujejo in pridejo tudi rezultati. Jaz jim lepo rečem: »Vaja dela mojstra, mojster pa dela vajo.«

Saksofon ste študirali v Grazu. Kako se ustvarjanje v tujini razlikuje od ustvarjanja v Sloveniji?

Samo ustvarjanje se ne razlikuje. Če imaš idejo, jo lahko razvijaš in ustvarjaš kjerkoli si. Ko sem bil v Grazu, nisem tam veliko ustvarjal, bolj sem se posvetil študiju. Ko sem začel študirati sem imel dvajset let in v tistem času sem igral že pri Magnificu. V Graz sem hodil samo študirati, čez vikende pa smo imeli večinoma koncerte in projekte.

Ste imeli veliko nastopov v tujini?

V sklopu šole smo jih imeli nekaj. Igrali smo v različnih skupinah. Največ nastopov po tujini je bilo z Magnificom.

Kako je bilo študirati v tujini?

Bilo je lepo. Srečo sem imel, ker sem v tistem času zamenjal tri različne profesorje. Eden izmed njih je bil američan Don Menza. Star je že 80 let. Pri urah nisva veliko igrala, bolj sva se pogovarjala. Dal mi je veliko nasvetov, kateri so mi v mojem glasbenem razvoju prišli prav.

Kaj počnete v prostem času?

Kolikor se da, se posvetim družini. Imam 20-mesečno hčerko ter ženo. Zadnje tri mesece je bilo res pestro. Zjutraj grem od doma in pridem zvečer domov, skoraj nič se ne vidimo. Kolikor se le da, sem ob sobotah z njima. Tudi svoje projekte imam zaradi pomanjkanja časa na čakanju.

Se tudi vaša družina ukvarja z glasbo?

Profesionalno ne. Stric je bil harmonikaš. Tudi sam sem začel s harmoniko, ko sem bil star pet ali šest let. Oče jo je doma igral in pel v zboru. Bratje so hodili v glasbeno šolo, vendar so jo potem opustili.

Imate poleg glasbe tudi kakšne druge hobije?

Zelo rad kuham, saj rad tudi dobro jem. Na internetu spremljam razne znane kuharje in spreljam oddajo Masterchef. Zame je kuhinja zelo podobna glasbeni improvizaciji. Če si pravi kuhar, nikoli ne delaš po mericah. Poskušaš, kaj je okusno, enako je pri glasbi. Ko kuham, naredim jed vedno malo drugače. Včasih kaj dodam, drugič odvzamem.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

Trenutno delujem že nekaj časa na dveh avtorskih projektih, ki pa zaradi pomanjkanja časa še nista dozorela. Ko si v projekt vklopljen štiriindvajset ur na dan tri mesece, nimaš časa razmišljati o drugih stvareh. Če hočeš narediti svoj projekt, moraš biti z glavo pri stvari. Ne moreš delati pet različnih stvari hkrati. Ko bo pravi čas, bosta tudi projekta dokončana.