Raje v zaporu kot na ulici?

35-letna Kerry Marnell je zadnjih dvajset let preživela v začaranem krogu zlorabe drog, kraj, zapora in brezdomstva. Vse se je začelo, ko je imela 15 let, je povedala za britanske medije. ’Takrat sem padla v napačno družbo in začela s heroinom. Sprva sem še delala in tako služila svoj denar, ko pa je želja po drogi postajala močnejša, sem se začela zatekati k lažji rešitvi – kraji’.

Pri krajah sploh ni bila izbirčna, saj ji je bilo pomembno le to, da lahko tisto, kar ukrade, proda. Tako je kradla čokolade, parfume in celo pralni prašek. Z denarjem si je plačevala najemnino in drogo, a ko jo je droga znova premagala, je pristala na ulici. A tudi to ni bilo dovolj, da bi jo zdramilo. ’Življenje na ulici je neverjetno grozno. Če sem prej kradla, da bi dobila denar za drogo, sem se potem večkrat namerno pustila odkriti in ujeti, saj mi je bil zapor neprimerljivo boljša možnost kot ulica. Tam sem imela svojo posteljo in vsak dan so me čakali trije obroki. Nikoli nisem bila lačna, nikoli me ni zeblo. Res verjamem, da ne poznaš pravega mraza, če nisi nikoli ostal brez doma. Vsako noč zaspiš v strahu, da se nikoli več ne boš zbudil.’ Marnellova je bila ob vsem tem deležna tudi številnih seksističnih opazk, večkrat je za las ubežala posilstvu, številni pa so ji poskušali plačati za spolne usluge.

Kerryjina odločitev, da obrne svoje življenje na glavo, je prišla iznenada. ’Poskusila sem neko novo drogo, ki me je popolnoma izžela. Počutila sem se grozno in v meni se je nekaj spremenilo. Nisem se želela več tako počutiti, hotela sem najti pomoč in izboljšati svoje življenje,’ je opisala trenutek, ko se je po dvajsetih letih odločila, da je dovolj. Sledila je osemmesečna rehabilitacija, kjer se je poleg odvajanja od drog posvetila tudi drugim skritim travmam, ki jih je prineslo težko življenje na ulici. Zdaj je našla svoje stanovanje v Worcestru blizu Birminghama, najbolj pa jo je osrečilo dejstvo, da se je znova povezala s hčerko, ki ima zdaj 14 let: ’Minuli božič je bil prvi, ki sem ga preživela s svojo hčerko, kmalu pa greva tudi na prvi skupni dopust. Rezervirala sem nama oddih v Malagi,’ sijoče pove Kerry, ki si želi v prihodnosti delati z drugimi mladimi, ki so zašli na napačno pot, poleg tega pa bi rada pomagala tudi brezdomcem: ’Ko sem živela na ulici, sem videla, da se številni z brezdomci ne želijo ukvarjati, preprosto se delajo, da ta težave ne obstaja. Mogoče se ti nasmehne eden od petdesetih mimoidočih, ostali pa te ignorirajo. Nekoč me je nekdo celo brcnil v glavo.’