Na nekatere stvari smo enostavno tako zelo navajeni, da se nikoli ne sprašujemo, zakaj so narejene v obliki, v kakršni jih poznamo. No, tudi sam se tega nisem spraševal, dokler me moj triletni sin ni vprašal, zakaj je moje kolo drugačno od tistega, ki ga ima mami. Najprej sem ga seveda pametno podučil, da je moje pač modro, mamičino pa zeleno, a mali je očitno predstavnik bolj inteligentnih v naši družini. »Ne oči, tvoje kolo ima tole (pokaže na 'štango') zgoraj, mamičino pa tam spodaj.« Aja, samo res! Ker sem bil sit njegovih »zakajev« in ker ni bil zadovoljen samo z mojimi »zatoji«, sem se lotil raziskovanja.
'Štanga' je v bistvu prečna gred, ki je zavarjena na kolo. Funkcija te kovinske palice je predvsem, da konstrukcijo kolesa utrdi, jo naredi trdnejšo. 'Štanga' je del okvirja, nosilnega ogrodja, kamor so pritrjeni ostali deli kolesa. Za moška kolesa je značilen karo oziroma diamanten okvir, žensko kolo pa ima praviloma zgodnjo prečko spuščeno nižje, kar omogoča lažjo uporabo kolesa s krilom oziroma je na voljo bolj diskreten način, da se uporabnica usede na sedež kolesa. Prav tako je tako kolo lažje uporabno za ljudi s težavami v gibanju ali sklepih.
Najprej so torej vsa kolesa imela 'štango', z razmahom ženskega kolesarstva pa so tudi izdelovalci koles začeli upoštevati razliko med spoloma in tako so ženska kolesa dobila prečno gred, obrnjeno poševno navzdol, v obliki trapeza. A čemu taka prilagajanja? Za odgovor na to vprašanje je treba pogledati v preteklost. Nekoč je večina žensk nosila dolga krila, zato so imele kar precej težav pri kobacanju na kolo, ki je imelo po sredini 'štango'. Poleg tega je veljalo, da ni ravno zapeljivo gledati žensko, ki ima kovinsko palico med nogami.
In prav vse to naj bi v prvi vrsti botrovalo temu, da je prečna gred začela izginjati s koles, prilagojenih posebej za ženske oziroma so jo obrnili poševno navzdol ter tako ustvarili prostor, da so se lahko ženske usedle na kolo tako, da so nogo dale na drugo stran po sredini. Nekateri po drugi strani bolj v šali kot zares pravijo, da so z ženskih koles prečno gred odstranili tudi zato, ker so moški včasih na kolesih prevažali ženske na 'štangi', ženske pa nikogar niso prevažale na tak način. Kakor koli že, potem je prišla era kultnih ponijev, ki so tako ali tako celotno zadevo obrnili na glavo, mi je pa sedaj končno jasno, zakaj so se ta kolesa tako hitro zlomila: ker niso imela 'štange'.
Danes se razlike ustvarjajo na drugih ravneh
Seveda je na tem mestu logično vprašanje, ali je zaradi tega, ker na ženskih kolesih ni prečne gredi oziroma je ta obrnjena poševno navzdol, kaj manj opore in so taka kolesa torej bolj nevarna za vožnjo. Odgovor je ne. Danes so na trgu namreč kolesa s posebej za ženske prilagojeno geometrijo, ki upošteva krajši trup, krajše roke in daljše noge. To pomeni, da ima žensko kolo krajšo zgornjo cev, nekoliko večji naklon podsedežne cevi in krajšo 'fajfo'. Pri takšni geometriji bodo predvsem manjše punce bolj udobno sedele na kolesu, kar bo poleg udobja pripomoglo tudi k bolj optimalni razporeditvi teže na kolesu in k boljšemu izkoristku moči.
Danes se sicer lahko ženske brez težav in brez zgražanja okolice naokrog vozijo tudi na moških kolesih. Razlika med 19. stoletjem in današnjim časom je po vsej verjetnosti zgolj v tem, da ženske danes pretežno nosijo hlače (ne samo dobesedno, tudi v prenesenem pomenu), poleg tega pa smo se tudi navadili žensk na moških kolesih. Zanemariti ne gre niti dejstva, da se je začelo na kolesa gledati v povsem drugi luči. Če je bilo namreč nekoč pomembno samo to, ali je kolo moško ali žensko, je danes veliko bolj pomembno to, za kakšno dejavnost je kolo namenjeno: mestno, gorsko, treking, kronometer ...
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV