Vročinski val: Kdo je najbolj ogrožen in kako ravnati?

Ko gre za vročinski val, definicija Svetovne meteorološke organizacije pravi, da gre za pet ali več zaporednih dni dolgotrajne vročine, v kateri je najvišja dnevna temperatura višja od povprečne najvišje temperature za pet stopinj Celzija.

Vendar pa so nekatere države pripravile lastna merila za opredelitev vročinskih valov, odvisno od svojih povprečnih temperatur in potreb.

Globalne temperature ter pogostost in intenzivnost vročinskih valov se bodo v 21. stoletju zaradi podnebnih sprememb povečali. Visoke temperature zraka, ki spremljajo trenutni vročinski val v Evropi, lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in povzročijo smrt.

Dolgotrajna obdobja visokih dnevnih in nočnih temperatur ustvarjajo kumulativni fiziološki stres za človeško telo, ki poslabšuje vzroke smrti, vključno z boleznimi dihal in srca in ožilja, sladkorno boleznijo in boleznijo ledvic.

Vročinski valovi lahko v kratkem času močno prizadenejo prebivalstvo, pogosto povzročijo izredne razmere na področju javnega zdravja, povzročijo prekomerno umrljivost in posledične socialno-ekonomske učinke (npr. izguba delovne zmožnosti in produktivnosti dela).

Povzročijo lahko izgubo zmogljivosti za zagotavljanje zdravstvenih storitev, kjer izpadi električne energije, ki pogosto spremljajo vročinske valove, motijo delovanje zdravstvene ustanove, prometa in vodne infrastrukture.

Vpliv vročinskega vala na človeško telo

Povišana temperatura, prisotna več dni, podnevi in ponoči, lahko negativno vpliva na zdravje ljudi. Toplotni udar je najhujša posledica.

V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše zdravstvene posledice, ki jih ima lahko vročinski val na ljudi.

Otekanje – začasno otekanje rok, nog in gležnjev kot posledica povečanega zadrževanja vode. V kombinaciji s periferno vazodilatacijo in vensko kongestijo se odvečna tekočina nabira v okončinah. Vročinski edem običajno izgine v nekaj dneh po tem, ko se oseba aklimatizira na toplejše okolje. Nošenje podpornih nogavic in dvigovanje prizadete noge v zrak bo pomagalo zmanjšati otekanje.

Izpuščaj – spremljajo ga akutno vnetje in zamašeni znojni kanali. Znojni kanali se lahko razširijo in sčasoma počijo, pri čemer nastanejo majhni vezikli na eritematozni podlagi. Vročinski izpuščaj prizadene dele telesa, prekrite s tesnimi oblačili. Če se to nadaljuje dlje časa, lahko povzroči razvoj kroničnega dermatitisa ali sekundarne bakterijske okužbe. Preventiva je najboljša terapija. V vročini je priporočljivo nositi ohlapna oblačila. Pri terapiji se uporabljajo različna lokalna zdravila, v poštev pridejo tudi antibiotiki, če je prišlo do bakterijske okužbe.

Krči – boleči, pogosto hudi, nehoteni krči velikih mišičnih skupin, ki se pojavljajo pri naporni vadbi. Vročinski krči se običajno pojavijo po intenzivnem naporu pri ljudeh, ki izvajajo naporno vadbo, medtem ko se močno potijo in nadomeščajo izgubo tekočine z vodo brez elektrolitov. To naj bi vodilo do hiponatremije, ki povzroča mišične krče pod stresom. Rehidracija s tekočinami, ki vsebujejo elektrolite, zagotavlja hitro olajšanje.

Sinkopa – izpostavljenost vročini povzroči ortostatsko hipotenzijo. Verjame se, da je toplotna sinkopa posledica intenzivnega znojenja, ki vodi v dehidracijo, čemur sledi periferna vazodilatacija in zmanjšan venski povratek s padcem tlaka. Zdravljenje obsega hlajenje in rehidracijo s peroralno rehidracijsko terapijo (športni napitki) ali intravenski vnos izotonične tekočine.

Toplotna izčrpanost – predhodnik vročinskega udara. Lahko spominja na toplotni udar, s to razliko, da nevrološka funkcija ostane nedotaknjena. Za toplotno izčrpanost je značilna prekomerna dehidracija in izčrpavanje elektrolitov. Simptomi lahko vključujejo drisko, glavobol, slabost in bruhanje, omotico, tahikardijo, mišično oslabelost in povečano potenje. Zdravljenje obsega nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter zaščito pred soncem.

Toplotni udar – pride do okvare mehanizmov termoregulacije, katerih središče se nahaja v možganih. Posameznikova telesna temperatura je povišana nad normalno zaradi neuspešne termoregulacije. Človekovo telo proizvede ali absorbira več toplote, kot je odda. V zgodnjih fazah so simptomi podobni toplotni izčrpanosti, potem pa potenje preneha in koža postane topla in suha. Pri hudem vročinskem udaru lahko opazimo zmedenost in agresivno vedenje. Srčni utrip in hitrost dihanja se bosta povečala, ko krvni tlak pade in srce poskuša ohraniti ustrezno cirkulacijo. Padec krvnega tlaka lahko nato povzroči refleksno vazokonstrikcijo, kar v hujših primerih povzroči bledo ali modrikasto kožo. Majhni otroci imajo lahko konvulzije. Končne posledice so lahko odpoved organa in smrt.

Rizične skupine

Starejši ljudje, tisti, ki so izolirani, in tisti, ki nimajo dostopa do klimatskih naprav, imajo povečano tveganje za nastanek bolezenskih stanj, povezanih z vročino. Debeli ljudje so izpostavljeni povečanemu tveganju, prav tako ljudje, ki jemljejo določena zdravila. Ljudje, ki telovadijo ali delajo v vročini, so lahko ogroženi.

Skupine tveganja za bolezni, povezane z vročino, so:

• - starejši ljudje,
• - majhni otroci,
• - debeli ljudje,
• - uživalci zdravil, ki vplivajo na način, kako telo odvaja toploto (diuretiki, antipsihotiki, antihipertenzivi, antiholinergiki).

Nasveti, kako se zaščititi

Spodaj je nekaj nasvetov, ki se vam bodo pomagali zaščititi pred vročinskimi boleznimi, ko pride vročinski val.

Ostanite hidrirani – pitje dovolj tekočine je ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredite za preprečevanje bolezni, povezanih z vročino. Povprečen človek mora popiti približno dva litra tekočine na dan. Izogibajte se sladkim, kofeinskim in alkoholnim pijačam. Ustrezen vnos vode z običajnimi obroki zadostuje za vzdrževanje elektrolitov in nadomestitev soli, izgubljene zaradi povečanega znojenja.

Ohladite svoj dom – okna zagrnite z zavesami ali žaluzijami. Dodajte izolacijo, da preprečite vročino. Uporabljajte klimatske naprave, nastavljene na ustrezno temperaturo, da prihranite energijo in optimalno ohladite zrak.

V vozilu nikoli ne puščajte dojenčkov, otrok, starejših, invalidov ali hišnih ljubljenčkov brez nadzora – avtomobili se lahko hitro segrejejo na nevarne temperature, tudi pri odprtem oknu.

Pokličite starejše in ljudi s kroničnimi zdravstvenimi težavami vsaj dvakrat na dan.

Oblecite se primerno – izberite lahka, svetla in ohlapna oblačila.

Manj uporabljajte štedilnik in pečico.

Pazljivo načrtujte aktivnosti na prostem – poskusite omejiti aktivnosti na prostem na čas, ko je v dnevu najhladnejše, na primer zjutraj in zvečer.

Zmanjšajte količino vadbe med vročino.

 Vir: krenizdravo.dnevnik.hr