Ugriz lahko povzroči dolgotrajno bolečo erekcijo in nato smrt

To je strah, s katerim se je spopadala britanska družina. 24-letna Michaela Egan je v lokalni trgovini kupila banane, ob prihodu domov pa opazila, da je na eni izmed banan pajkov zapredek. Fotografirala je banano in fotografijo objavila na Facebooku, kjer so jo opozorili na morebitne nevarnosti.

Pozanimala se je o vrsti in ogorčena ugotovila, da gre za pajka z latinskim imenom Phoneutria nigriventer, ki je sila nevaren za človeka in se je leta 2010 v Guinessovo knjigo rekordov zapisal kot najbolj strupen pajek na svetu. Dekle živi s partnerjem in 5-letno hčerko in, kot poročajo mediji, jo je prisotnost pajka v njenem stanovanju močno prestrašila, saj se je ustrašila, da je morda kje skrit še kakšen primerek, oziroma da je kje po njenem stanovanju izlegel jajčeca.

Pajek je v Veliko Britanijo očitno prispel s pošiljko banan. Gre za rod brazilskih potujočih pajkov, ki prebivajo v tropskih predelih Južne in Medmorske Amerike. Ti pajki si ne zgradijo stalnega bivališča ali vzdržujejo svoje mreže, pač pa se stalno selijo po gozdnih tleh, od koder izhaja njihovo ime »potujoči pajki«. Podnevi v gosto poseljenih območjih se običajno skrivajo v temnih in vlažnih prostorih, npr. v hišah, oblekah, škornjih, oblekah, pod avtomobili, v škatlah, med drvmi ipd., kar predstavlja nevarnost za človeka, saj je ugriz toliko verjetnejši. Pogosto se skrijejo tudi v pošiljke banan, zaradi česar so dobili vzdevek »bananji pajki«. Tipičen življenjski prostor tega roda pajkov so sicer deževni gozdovi, še posebej Amazonski pragozd. Večino časa preživijo na tleh, skriti pod listjem ali trohnečimi debli.

Plen zaznavajo s pomočjo vida in vibracij, uničijo pa ga z močnim strupom. Na njihovem jedilniku se znajdejo mušice, večje žuželke, manjši plazilci in celo miši. Vrsta v tem rodu, ki je najbolj strupena, je prav P. nigriventer, predstavnika katere je mlada Britanka našla na olupku banane. Največ ugrizov se zgodi v času pomladi, ko se pajki parijo.

Ugriz tega pajka je smrtonosen. Pojavijo se bolečina na mestu ugriza, edem, ohromelost in, predvsem zaradi ohromelosti dihalnih mišic, smrt. Pogosto se pojavijo še bruhanje, potenje, upočasnjeno ali pospešeno dihanje, bledica, lahko pa tudi boleča erekcija, ki je posledica toksina Tx2-6, traja tudi od dve do štiri ure, nato pa sledi smrt. Komponente toksina med drugim strokovnjaki proučujejo, da bi z njihovo pomočjo lahko morda celo zdravili motnje erekcije.