Dokazali, da je vse mogoče!

Koncert od 25-letnici delovanja ste načrtovali v Tivoliju, vse razprodali, nato napolnili Stožice in dokazali, da slovenski band lahko brez posebnega propagiranja razproda največjo dvorano v Sloveniji. Kakšen je občutek?

Ko je enkrat to za tabo se šele zavedaš te veličine, tako da zdaj še nekako sanjamo to lepo zgodbo ... seveda pa moraš vedno strmeti in razmišljati, kaj lahko še dosežeš. Zaenkrat pa je to v naši 25-letnici definitivno največja stvar, kar smo jih naredili.

25 let je dolga doba. Ste si ob ustanovitvi predstavljali, da boste tako zasloveli in da boste še po 25 letih enako, če ne še bolj priljubljeni?

Zmeraj je treba delovati umirjeno in precizno. Seveda kaj bo jutri nikoli nismo razmišljali, zmeraj smo živeli za tisti dan, koncert, dogodek ... moram pa priznati, da je tukaj vedno prisotna ekipa, ki potem to zapakira na pravilen način.

Pa se da v Sloveniji živeti samo od glasbe?

Če znaš, potem je to kar uspešno. Ne bom pa rekel, da smo mi kdaj o tem razmišljali. Ko je enkrat zgodba uspešna, je tudi rezultat pozitiven.

Kako je z oboževalkami in oboževalci – je imel kdo od članov skupine kakšno slabo izkušnjo z njimi?

Če pomislim za 15, 20 let nazaj, ko se je res veliko dogajalo in ko smo bili skoraj edini rock band in je bila ta zvrst glasbe nekaj povsem novega in svežega, je bilo veliko takšnih in drugačnih ponudb z vseh strani (smeh). Ampak vse v neki pozitivi in s kančkom pravilne reakcije, tako da ... nič nenavadnega.

BFM ima tudi svojo aplikacijo. Od kod ideja?

Ker sem bolj 'atehničen tip', morda nisem pravi naslov za odgovor, je pa lepo, da tudi moderni pristopi za mlajše fene padejo na plodna tla, tako da smo, če se ne motim, poleg skupine Laibach prvi v Sloveniji, ki se poslužujemo novejših prijemov komuniciranja. Zakaj pa ne.

Ob 15-letnici ste imeli koncert na Gospodarskem razstavišču, ob 20-letnici ste posneli dokumentarni film, ob 25-letnici razprodali Stožice. Kaj lahko pričakujemo ob naslednji okrogli?

Še predaleč, ampak če povem po resnici, smo zadnjič na Placu (prostor za vaje) že malo za šalo malo zares prišli do nekih idej ... no, ja, vse ob pravem času.

Imate sedem studijskih albumov, dvojni album s posnetki v živo, zbirko uspešnic. Kateri komad je za vas najbolj poseben? 

Ko si na koncertu, si vsak komad vzameš kot nek kamen, lahko kot nek del mozaika, ki sestavlja vse naše posnetke, od začetka do danes.Zato lahko rečem, da je vsak komad nekaj posebnega, ko ga zaigramo na koncertu ... ni boljših in ni slabših.

Rokenrol stil življenje in družina – kako vam uspeva usklajevati oboje?

Z vsakim dnem je lažje! Seveda je bilo na začetku težko, ker mi nikakor ni uspelo uskladiti bioritma in načina življenja z otroci ... zdaj so dnevi drugačni in noči bolj mirne. (smeh)

Ste predali kaj glasbenih genov tudi naslednji generaciji?

Ne bi znal povedati, če sem kaj predal mojima potomcema, ker sta še premajhna. Rada pa pogledata kakšen posnetek in v avtu poslušata našo muziko. Nisem ravno navijač, da bi šla po mojih stopinjah, ampak jima bom seveda prepustil, za kar se bosta odločila.

Singel Nove Zmage je postal uradna navijaška himna slovenske košarke, BFM ste tudi avtorji himne Green Dragonsov .... Je ustvarjanje športne himne težje kot ustvarjanj drugih komadov?

Nekatere zadeve so si zelo blizu. Predvsem iskrenost v tekstih je zelo podobna tudi našim komadom, ki smo jih ustvarili. Potem pa še dodaš malo poprčka in soli, vse skupaj premešaš in rezultat je narejen. Predvsem brez filozofiranja in z ljudsko noto.

Kmalu nas čaka nov derbi Olimpija:Maribor. Stadion verjetno ne bo tako poln, kot je bila pri vas dvorana, pa vendar: si morda upate napovedati rezultat?

No ja, zakaj pa ne bi bil poln ... tudi to je odraz sproščanja in zabave in to si tak derbi zasluži. Pomembno je, da ljudje uživajo in se zabavajo ob kvalitetni tekmi.Ker sem pa seveda navijač Olimpije pričakujem zmago zmajev.

Kolikor vem, navijate za Milan – zakaj prav ta klub?

Že od najstniških let, ko je igrala udarna trojka Nizozemcev - Gullit, Van Basten, Rijkaard, je bil to zame poseben moment.Seveda je bilo to težje spremljati, ker ni bilo še toliko televizijskih prenosov, ampak oni so bili res nekaj posebnega. Seveda pa je tukaj tudi Pippo Inzaghi, moj letnik (smeh), ki je s svojim načinom igre, ki je bil kar malo skregan z logiko vrhunskega nogometaša, dal svoj umetniško-rockerski pridih klubu.