Svetovni sklad za naravo (WWF) je objavil strašljivo študijo, ki je pokazala, da je od leta 1970 število divjih živali upadlo za kar 60 odstotkov. In pri WWF-ju so pozvali k novemu globalnemu sporazumu, s katerim bi ohranili naravo. Časa namreč ni veliko.
Študija
V Študiji so poudarili, da samo četrtina kopnega na celotni Zemlji ni pod vplivom ljudi, do leta 2050 pa naj bi se ta številka znižala na desetino. Procent morskih ptic s plastiko v želodcih se je povečala iz 5 odstotkov leta 1970 na 90 odstotkov v letošnjem letu. To pomeni, da ima 9 ptic od desetih v želodcu plastiko. Svet je že izgubil 50 odstotkov koral. Največjo škodo so doživeli v tropih, kjer je upad živalskih vrst (od leta 1970) 89 odstoten. Tudi upad živali, ki živijo v sladkih vodah je izjemno visok - kar 83 odstoten. Največja težava je, da so vsi napori, ki so do sedaj bili vloženi v ohranjanje živalskih vrst so bolj kot ne neuspešni, ker se očitno ne zavedamo v kako velikem obsegu povzročamo izumrtja - krčenje življenjskega prostora, onesnaževanje, pretiran ulov, klimatske sprmembe in tako naprej.
Množična izumrtja
Množična izumrtja na Zemlji seveda niso nič nenavadnega in tako kot se je to dogajalo v preteklosti, se bo ko kaže tudi sedaj. Potrebno je poudariti, da je ogromen del človeške industrije odvisen od narave, da sploh ne omenjamo kisika in tako naprej. A planet si je še zmeraj opomogel. In če si domišljamo, da uničujemo planet, se seveda motimo. Planet bo tu še dolgo po tem, ko človeštva ne bo več. Če povzamemo modre besede komedijanta in filozofa Georga Carlina, “Planet ne bo šel nikamor, mi gremo. Pospravimo kovčke, ljudje.” George se je še pošalil, da planeta plastika prav nič ne moti, saj razume plastiko kot del sebe. Kdo ve, morda je edini razlog za naš obstoj ta, da smo ustvarili plastiko. To nalogo smo opravili, sedaj pa nas ne potrebuje več.
Ekonomija
Praktično vsa svetovna ekonomija je odvisna od narave. Naravni viri letno zagotovijo za okoli 105 trilijard evrov dobrin. V študiji so še zapisali, da imamo samo še dve leti, da nekaj ukrenemo glede tega ali pa bo okno priložnosti izgubljeno in te dobrine se bodo začele drastično krčiti. A še zmeraj se največji onesnaževalci (kot so recimo ZDA) ne zganejo in nič ne kaže, da se bodo. “Mi smo prva generacija, ki se zaveda, da uničujemo naravo in smo zadnja, ki lahko kaj naredi glede tega,” je dejala vodja WWF Tanya Steele.
V zadnjem času je vse več tovrstnih opozoril, a se še vedno zdi, da nihče ne posluša. Vsekakor upamo, da se znanstveniki motijo in da imamo vendarle več časa. A na to ne bi upali staviti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV