Obdobje za človeštvo, ki ga bi bilo najbolje pozabiti

Znanstveniki so namreč ugotovili, da je izbruh vulkana pred skoraj 1500 leti povzročil ogromen oblak pepela nad severno poloblo, ki se je zaradi tega znašla v temi. Posledično je prišlo do padca temperatur ozračja ter slabe letine in lakote, je dejal eden od vodilnih avtorjev raziskave, profesor Christopher Loveluck z britanske univerze v Nottinghamu.

Hkrati so znanstveniki ugotovili, da najhujšega z izbruhom vulkana in njegovimi posledicami takrat še ni bilo konec. Premraženo in lačno prebivalstvo Vzhodnega Rimskega cesarstva je nato leta 542 prizadela še bubonska kuga.

Skupina pod vodstvom zgodovinarja Lovelucka je v sodelovanju z glaciologom Paulom Mayewskijem z Inštituta za podnebne spremembe na univerzi Maine v ameriškem Oronu identificirala vir pepelnatega oblaka. Analizirali so vzorce ledu z ledenika Colle Gnifettio v švicarskih Alpah in na podlagi tega ugotovili onesnaženost ozračja za več kot 2000 let nazaj. Izsledke svoje študije so objavili minuli teden v britanski arheološki reviji Antiquity.

Izbruh vulkana in nato še kuge je povzročil gospodarsko nazadovanje v Evropi, ki je trajalo več kot 30 let, vse do leta 575, ko se pojavijo prvi znaki okrevanja, navaja Loveluck. Dokaze za to so znanstveniki prav tako našli v vzorcih ledu. Prisotnost zlata in srebra namreč dokazuje, da je znova prišlo do povpraševanja po novih kovancih, ko se je leta 640 začela hitra gospodarska rast na območju Evrope.

"Imamo dokaze o popolni gospodarski transformaciji med letoma 640 in 660," je dejal Loveluck. "Morda mislimo, da imamo v letu 2018 veliko razlogov za pritoževanje, a se nam vsaj ni treba spopadati s kugo, medtem ko zmrzujemo zaradi oblaka vulkanskega prahu, ki zakriva sonce," je še dejal britanski zgodovinar.