Nevidna škoda: samo tri stvari sodijo v WC školjko. To so ...

Neustrezno odlaganje odpadkov v stranišča in s tem v kanalizacijske sisteme okolju in komunalni infrastrukturi povzroča veliko škodo, zato je prav, da opozorimo na pomen odgovornega ravnanja z odpadki.

22. aprila praznujemo že 50. svetovni dan Zemlje, ki je namenjen opozarjanju na pomen varovanja narave in okolja in ohranjanja naravnih virov ter trajnostnega prizadevanja za složno bivanje med človekom in Zemljo. Kljub ozaveščenemu ravnanju posameznikov se v Sloveniji v zadnjih letih soočamo z neobvladovanim kopičenjem odpadkov in pomanjkljivim sistemom njihove obdelave, kar predstavlja veliko grožnjo našemu okolju, ugotavlja Zbornica komunalnega gospodarstva. Zato komunalna podjetja z akcijo ''Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak'' pozivajo vse k odgovornemu ravnanju z odpadki s poudarkom na odgovornem ravnanju na področju odpadne vode, kjer vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega odlaganja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za sanacijo škode na javni komunalni infrastrukturi, na evropski ravni pa kar od 500 milijonov do milijarde evrov letno!

Mnogi pozabljajo, da je odpadna voda obnovljiv vir energije, ki se iz hišnih kanalizacijskih sistemov po kanalizaciji odvaja do čistilnih naprav, kjer se prečisti in vrne nazaj v naravo, od koder se po zakonitostih vodnega kroga vnovič vrne v vodovodne sisteme v obliki čiste pitne vode.

Komunalna podjetja, ki upravljajo javne kanalizacijske sistema in čistilne naprave v Sloveniji, v zadnjih letih zaznavajo vedno večje količine odpadkov, ki ne sodijo v kanalizacijske sisteme in povzročajo veliko škodo na infrastrukturi in okolju ter povzročajo dodatne stroške pri vzdrževanju teh sistemov. Od začetka epidemije koronavirusa se v kanalizacijskih sistemih pojavlja tudi zaščitna oprema, kot so zaščitne rokavice in maske.

Morda bo vaše navade spremenilo dejstvo, da ceno neustreznega ravnanja z odpadki na koncu plačamo uporabniki. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva se v kanalizacijskih sistemih, ki so namenjeni odvajanju odpadne vode, iztrebkov, izločkov in toaletnega papirja, vse prepogosto pojavljajo neprimerni odpadki, kot so odpadna hrana, higienski pripomočki, čistilne krpe, cigaretni ogorki, zdravila, lasje, tudi igrače in oblačila. Kar 80 odstotkov teh predstavljajo vlažilni in čistilni robčki za enkratno uporabo, ki se z olji in maščobami ter drugimi odpadki sprimejo v večje tvorbe, ki zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, delajo obloge, ki preprečujejo pretok vode ter povzročajo zamašitve hišnih napeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema.

Zato neredko prihaja do nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja dodatne stroške tako neposredno za same uporabnike, kot za upravljavce kanalizacijskih sistemov, vse skupaj pa se, kot rečeno, pozna na zneskih na položnicah.

Pri največjem slovenskem komunalnem podjetju JP VOKA Snaga, ki skrbi za odpadno vodo 230.000 prebivalcev osrednje Slovenije, letno namenijo več kot 500.000 evrov za saniranje škode nastale zaradi neustreznih odpadkov, ki stečejo po grlu straniščne školjke. Teh odpadkov se na njihovih grabljah in sitih povprečno nabere za 1.500 ton, v peskolovih za 650 ton, masti in oljnih mešanic pa za kar 300 ''kubikov'' letno. To vodi v redne okvare črpalk, ki terjajo 80 deblokadnih posegov in 70 posegov za demontažo in čiščenje letno, akumulacijske bazene pa je treba sčistiti kar 180-krat letno, navaja ZKG.

''Pri delu s slovenskimi komunalnimi podjetji kot tudi pri sodelovanju z evropskimi komunalnimi združenji in podjetji ugotavljamo, da postajajo odpadki v kanalizacijskih sistemih vse večji problem. Vsak izmed nas lahko brez velikega truda prispeva k pravilnemu ravnanju z odpadki in posledično zmanjšanju težav in tudi stroškov, ki se na koncu vedno odražajo na položnici. Potrebno je zgolj namestiti koš za smeti in higienske pripomočke odvreči vanj namesto v stranišče,'' je povedal direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva mag. Iztok Rozman.

Še beseda ali dve o problematičnih vlažilnih robčkih. Mnogi se ne zavedajo, da se ti pomembno razlikujejo od toaletnega papirja, saj je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi hitro razpadli. Delci vlažilnih robčkov v vodi ostanejo v obliki mikroplastike, ki močno onesnažuje okolje ter ogroža naše zdravje. V primeru odlaganja vlažilnih robčkov v straniščne školjke večina mikroplastike ostane v odvišnem blatu (stranski proizvod čistilne naprave), ki lahko v primeru uporabe na kmetijskih zemljiščih prehaja v tla in vodo in tako povzroča obremenjevanje okolja ter tveganje za zdravje ljudi in živali. Mikroplastiko lahko vsebujejo tudi tisti čistilni in vlažilni robčki, ki so označeni z oznako ''razgradljivo'', zato vse tovrstne robčke odlagajte v zabojnike za odpadke.

In da dokončamo stavek iz naslova. Samo tri stvari sodijo v WC školjko in to so iztrebki, izločki in toaletni papir.