V Veliki Britaniji so izvedli obsežno raziskavo med zaposlenimi, ki so razkrili, kako na delovnem mestu izražajo svoja čustva in kaj jim gre na živce. Raziskava je zajela 2000 zaposlenih in 250 menedžerjev.
Študija univerze Anglia Ruskin je prišla do nekaterih presenetljivih spoznanj. Na delovnem mestu ljudje pričakovano občutijo bodisi veselje, jezo, žalost in strah, toda glavni vzrok za občutja ni delovno mesto, pač pa sodelavci.
Statistika kaže, da so moški v službi bolj čustveni od žensk, istočasno pa kaže tudi to, da so ženske na delovnem mestu pogosteje počutijo frustrirane in pogosteje izkusijo stres. Moški so po drugi strani bolj predani delu in jih večkrat prevzamejo negativna čustva, če na primer zamudijo rok ali prekoračijo proračun.
Moški si dvakrat bolj kot ženske k srcu jemljejo kritiko ali se pogosteje razburijo, če menijo, da je bila njihova ideja preslišana. 43 odstotkov le-teh nejevoljo izrazi s povišanim tonom. Moški so v službi tudi bolj vročekrvni od žensk in bodo bolj verjetno odreagirali impulzivno. Kar 20-odstotno večja verjetnost tudi je, da bo moški v težkih časih dal odpoved kot ženska.
Kot pojasnjuje dr. Terri Simpkin z univerze Anglia Ruskin, ''so čustva in moč neločljivo povezani. Če nisi slišan, to razumeš kot manjvrednost. Podobno je tudi žalost ne delovnem mestu povezana s pomanjkanjem moči.''
Iz podatkov raziskave je razvidno, da vsak tretji zaposleni skriva prava čustva na delovnem mestu in si raje nadene masko, kot da bi se soočil z negativnimi emocijami. Med drugim študija ugotavlja še, da 30 odstotkov menedžerjev meni, da je izražanje čustev na delovnem mestu slabost oz. šibkost, 51 odstotkov pa jih meni, da služba ni prostor za čustva, ne glede na to ali so ta pozitivna ali negativna. Delovno mesto je okolje, kjer se izražajo pričakovanja družbe in prav zaradi družbenih norm ''ljudje v službi potlačijo svoja čustva, saj se bojijo, da jih bodo obsojali,'' dodaja Simpkinova.
Najtežje je na delovnem mestu milenijski generaciji (rojeni med letoma 1980 in 2001), saj je pri milenijcih kar 91 odstotkov večja verjetnost, da bodo na delovnem mestu izkusili žalost ali jezo. Razloge za to Simpkinsova išče v krizi identitete. ''Mladim je težko razviti identiteto, ki je v skladu z njihovo poklicno vlogo. Bojijo se neuspeha, bojijo se uspeha in bojijo se, da se ne bodo vklopili.'' Toda ta negativna čustva z leti močno upadejo. Za karseda produktivno in prijazno delovno okolje mora to postati ''čustveno ozaveščeno'', dodaja Simpkinsova. ''Delovna mesta postajajo vse bolj digitalizirana in vključevanje čustveno zavednih ljudi v proces bo ključ do uspeha.''
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV