Michael izgublja bitko z boleznijo?

Michael J. Fox se s Parkinsonovo boleznijo bori od 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1991 je obiskal zdravnika zaradi težav s prstom, v naslednjem letu pa je izvedel, da je zbolel za progresivno boleznijo živčnega sistema, Parkinsonovo boleznijo, za katero so značilni tresavica in nenadzorovani gibi oziroma težave z gibanjem. Leta 1998 so mu opravili tudi operacijo na možganih.

O svoji bolezni je v javnosti večkrat govoril, bodril vse, ki trpijo za enakimi težavami, a 54-letniku naj bi zdaj začele močno pešati moči. Njegov govor je močno oslabel, leve noge naj skorajda ne bi čutil več in jo zato vleče za seboj. Kot napovedujejo, bo še pred 60. letom starosti priklenjen na invalidski voziček in odvisen od drugih.

Nekdanjega zvezdnika so konec februarja letos zasledili v družbi soproge Tracy Pollan, ko sta preživela večer v dvoje, a naj bi Michael potreboval veliko pomoči, da je sploh lahko sedel v avtomobil oziroma izstopil. Poročanje medija je sprožilo števila namigovanja, da je njegovo stanje izjemno slabo. »Bilo je žalostno. Michaelov pogum je brezmejen,« so pri Radar Online navedli izjavo Michaelovega bližnjega prijatelja. »Ampak bolezen prevzema njegovo telo in zaveda se, da izgublja boj.« Kot so še zapisali, Michael vsak dan dojema kot dar in priložnost, da pomaga drugim z enakimi težavami. »Njegova Michael J. Fox Fundacija za raziskave Prskinsonove bolezni je naredila ogromno in zbrala že milijone dolarjev, a zdravila še ni. Za Micheala je težko odpraviti se kamor koli, ampak tokrat je, ko je zapustil restavracijo, uspel celo razdeliti nekaj podpisov oboževalcem.« Prek fundacije je za raziskave zbral že več kot 450 milijonov dolarjev.

O Parkinsonovi bolezni

Ne gre za bolezen, za katero bi zbolevali le v pozni starosti, ampak se pojavlja pri približno enem odstotku ljudi, starejših od 60 let, sicer pa za to boleznijo zbolevajo tudi precej mlajši. Spremembe na možganih, ki so nato krive za nastanek Parkinsonove bolezni, se lahko začnejo že okoli 20 let prej, preden se bolezen pokaže. Pri tej bolezni je okrnjen nadzor finih mišičnih gibov. Med simptome, ki se lahko razvijajo več mesecev ali celo več let, sodijo med drugim mastna koža na obrazu in čezmerno izločanje sline, brezizrazen in maski podoben obraz, tresavica zapestja, roke ali noge v mirovanju, ki se začne na eni strani, nato pa počasi zavzame še drugo, mišična okorelost in težave z začenjanjem gibov. Med simptome sodijo tudi vse manjša pisava, vse bolj počasni gibi, težave z ravnotežjem, tipični so drsajoča hoja ter vlečenje nog za sabo, pa tudi sključena drža. Okorelost postaja sčasoma vse večja, tresavica onemogoča opravljanje vsakodnevnih opravil, upočasni se govor, ki postaja vse bolj oklevajoč, bolnik pa se začne soočati s težavami pri požiranju sline.

Zdravljenje sicer obstaja, a zdravila za to bolezen zaenkrat še ni. Pravočasnost in ustrezna obravnava sta ključna za lajšanje simptomov in upočasnitev razvoja bolezni. Kljub številnim težavam se bolnikom svetuje ohranjanje čim bolj aktivnega življenjskega sloga: svetujejo sprehode, vaje za raztezanje, ohranjanje moči in gibčnosti, čeprav je pomembna prava mera: bolniki se ne smejo premočno utruditi.