Melania v tožbo zaradi namigovanj, da je delala kot prostitutka

Melania Trump je zagotavljala, da podpira migracijsko politiko svojega moža, med drugim zato, ker je sama na poti do državljanstva vse naredila po pravilih. Po konvenciji republikanske stranke v Clevelandu, kjer je njen govor uvodoma naletel na zelo dobre odzive, dokler se ni izkazalo, da je dele povzela po govoru Michelle Obama, se je medijska pozornost spet malce okrepila.

Z njene spletne strani so izginule trditve, da je v Ljubljani dokončala univerzitetni študij, New York Post je objavil njene gole fotografije iz časov, preden je poznala Trumpa. Narejene so bile v ZDA in še vedno ni jasno, ali je takrat imela ustrezno delovno dovoljenje. Potem pa so se začela ugibanja o tem, ali je agencija za modele, preko katere je delala, zagotavljala lepa dekleta bogatim Američanom za družbo in še kaj.

Njen odvetnik Charles Harder je sporočil, da takšna natolcevanja presegajo vse meje dobrega okusa in človeškega dostojanstva. Namige je označil za popolne laži in dejal, da morebitna bodoča prva dama ZDA pripravlja tožbe proti medijem zaradi obrekovanja. 

Melanijo je kot 17-letnico odkril slovenski fotograf Stane Jerko in v njej takoj prepoznal modni potencial. Takrat je bila tiha, v družbenih krogih zadržana, a močno ambiciozna mlada ženska. Jerko jo je povabil na poskusno snemanje, na katerem je bila Melanija precej sramežljiva, ko pa se je sprostila, so se zanjo začele zanimati različne modne agencije. Pri 18 letih je podpisala pogodbo z agencijo v Milanu, medtem ko se je v Ljubljani uspešno vpisala na študij arhitekture. Dela ji ni manjkalo, snemala je v Parizu in Milanu ter se leta 1996 dokončno ustalila v New Yorku. Tam je posnela številne reklame in oglase, njene fotografije pa so krasile tudi svetovno priznane revije, kot so Vanity Fair, Elle, Vogue, Glamour, Sports Illustrated Swimsuit Issue in Allure in številne druge. Pojavila se je tudi na naslovnicah revij Vogue, Harper's Bazaar, British GQ in In Style.

V času, ko je kot manekenka delala v New Yorku, jo je opazil Donald Trump, ki je v postavni Slovenki videl izziv, saj je Melanija veljala za težko dostopno skrivnostno lepotico. Manekenka je njuno prvo srečanje opisala kot kemično reakcijo, ki ji je leta 2005 sledila poroka. Melanija Knavs je takrat postala Melania Knauss Trump, Slovenka, ki ji je uspel veliki met v sam vrh ameriške družbe. Nekoč sramežljiva temnolaska je danes vplivna soproga medijskega mogotca, ki jo razvaja kot princeso, sploh po tem, ko mu je leta 2006 rodila sina Barrona. Mnogi Slovenci so na Melanijin vzpon v družbi gledali vzvišeno, pojavile pa so se celo govorice, da Sevničanka z ljudmi iz Slovenije komunicira le še v angleščini, na slovenščino pa je pozabila. Njena mama je zlobne govorice zanikala in še danes trdi, da je Melanija ponosna na svoje korenine.

Popoln par

Odkar je postala gospa Trump, njene fotografije polnijo ameriške revije, če primerjamo obraz Melanije nekoč in danes, pa težko spregledamo dejstvo, da je njen obraz dandanes, predvsem v predelu okoli oči, precej drugačen kot pred nekaj leti. O tem so se že leta 2007 razpisali tudi ameriški rumeni mediji, Melanija pa svoje preobrazbe nikoli ni komentirala. Leta 2008 so nekateri namigovali, da v njunem zakonu že škriplje, a zakonca ostajata neomajna in se v javnosti vedno predstavljata kot popoln par. Njune sreče niso omajale niti domnevne gole fotografije mlade Melanije, ki po spletu krožile že pred časom, med Donaldovo kandidaturo za ameriškega predsednika pa so postale eno glavnih 'orožij' njegovih nasprotnikov. A Donald in Melania skupaj delujeta nepremagljivo – Melanija je ponosna lastnica uspešne linije nakita in je s svojo življenjsko zgodbo nedvomno vzor mnogim mladim Slovenkam, Donaldu pa kot uspešnemu podjetniku nikoli ne zmanjka idej, kako bi svoj denar še bolj izkoristil in podvojil zaslužek. Ali in kako primerna sta za vselitev v Belo hišo, pa je stvar druge debate.