V študijah, ki so posnemale okolje na Marsu, so preživeli le redki ekstremofilni organizmi, torej takšni, ki so vajeni ekstremnih pogojev na Zemlji. Mednje sodijo predvsem alge in bakterije, razen teh pa živali in rastline na Marsu praktično ne morejo preživeti. Prst, ki je zaradi visoke koncentracije klora strupena, še dodatno ogroža vse oblike življenja.
Ker ima Mars manjšo maso kot Zemlja, je tudi gravitacija manjša, in sicer samo 38 % gravitacije, ki jo poznamo. Takšni pogoji naj bi povzročali izgubo mišične mase in demineralizacijo kosti, a zaenkrat še ni jasno, če bi imeli tudi pogoji na Marsu na človeško telo enak učinek.
Veliko težavo na Marsu zagotovo predstavlja temperatura, saj je precej nižja od zemeljske. Temperatura na Marsu se sicer razlikuje glede na pozicijo, a nikoli ne doseže pozitivne vrednosti; najtoplejši predeli na Rdečem planetu naj bi imeli –5 stopinj Celzija, najhladnejši pa celo –87; to je le dve stopinji več od najnižje izmerjene temperature na Zemlji, seveda na Antarktiki. Mars pa ne pozna vremena; dež ne obstaja, prav tako oblakov skorajda ni, zato je kljub nizki temperaturi pogosto sončno. Morda največjo težavo povzroča strupena atmosfera. Sestavljena je iz 95 % ogljikovega dioksida, 3 % dušika in 1,6 % argona, kisika pa je zgolj 0,1 %. Ob tem je treba omeniti še prašne nevihte, ki so pogost pojav skozi vse leto. Prah lahko celotno površje planeta prekrije za več tednov, s tem pa blokira vso sončno svetlobo. Nevihte dodatno nižajo že tako nizke temperature in lahko kot take vztrajajo tudi več mesecev.
Čeprav so pogoji za bivanje na Marsu izredno negostoljubni, so še vedno boljši kot na kateremkoli drugem planetu. Odprave, ki raziskujejo možnost življenja na Marsu, se pogosto pripravljajo na Antarktiki, saj so pogoji tam še najbolj podobni marsovskim. Da bi na Marsu preživeli, bi morali živeti v umetno ustvarjenih pogojih, poseben poudarek pa bi bilo treba nameniti vodi. Povprečen človek na dan porabi 100 litrov vode, brez nje pa v zgolj nekaj dneh umremo. Astronavti bi torej morali zagotoviti ustrezno količino vode na Marsu, še vedno pa obstaja upanje, da jo na Marsu odkrijejo. NASA se ukvarja tudi z vrtanjem zemlje v upanju, da odkrijejo zamrznjene količine vode, prvo človeško posadko pa bi na Mars radi poslali do leta 2035.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV