Ko se tudi najbolj mirnim pospeši utrip

Majhno letalo vzleta na dobrih 500 metrov dolgi stezi, na levi in desni so hiše, ki niso oddaljene niti deset metrov. Ko letalo doseže konec steze, mora biti vsekakor v zraku, kajti nato pot vodi le še 600 metrov v globino. Že samo ob pogledu na ta drzen manever človeka prevzame neprijeten občutek. Kako mora biti šele tistim, ki sedijo v tem letalu?

Tisti, ki se želijo na Mount Everest povzpeti iz Nepala, se skorajda ne morejo izogniti pristanku na letališču Tenzing-Hillary v gorski vasici Lukla. Razen če se odpravijo na teden dni dolgo naporno pešačenje iz Jiri, zadnje vasice, do katere se še lahko pripeljejo z avtomobilom. Ker pa večina pohodnikov svoje moči raje prihrani za vzpon na najvišjo goro sveta, se obisku tega nenavadnega letališča na 2.846 metrih nadmorske višine enostavno ne morejo izogniti.

Vzletno-pristajalna steza je dolga le dobrih 500 metrov

Vzletno-pristajalna steza je dolga vsega 527 metrov, kar je razlog, zakaj tukaj lahko vzletajo in pristajajo samo majhna letala STOL, ki so sposobna vzleteti in pristati na zelo kratkih stezah. A to še ni vse: naklon te steze znaša kar približno 12 odstotkov, kar pomeni, da lahko promet poteka samo v klanec. Še bolj drzno je bilo to letališče do leta 2001, ko še ni imelo asfaltirane vzletno-pristajalne steze in so morala letala vzletali in pristajati na gramozu.

Ker je letališče Tenzing-Hillary pomembna postaja na poti od Katmanduja na Mount Everest, je v glavni sezoni, torej maja in oktobra, tam temu primerna gneča. V teh dveh mesecih imajo približno 50 letov na dan, zaradi česar je takrat najprometnejše letališče v Nepalu. Ker ima eno samo stezo, se vzleti in pristanki dogajajo v razmiku nekaj minut – pri čemer letalo, ki vzleti, sprva ostane na nižji potovalni višini in se tako iz oči v oči sreča z letalom, ki pristaja. V kolikor je vidljivost zaradi vremenskih razmer preslaba, se morajo piloti včasih vmes ustaviti na 23 kilometrov oddaljenem letališču Phaplu.

Nesreče so neizogibne

V tako nevarnih pogojih so nesreče seveda neizogibne. Vse od odprtja letališča leta 1964 se je tako zgodilo več nezgod, v katerih so bila letala bodisi le malo popraskana bodisi povsem uničena. Veliko ljudi je bilo ranjenih, nekaj tudi mrtvih. Najhujša nesreča se je zgodila 8. oktobra leta 2008, ko je letalo družbe Yeti Airlines z 19 ljudmi na krovu pri pristajanju letelo prenizko in je trčilo v skalovje pod stezo. Preživel je le pilot, preostalih 18 potnikov je izgubilo življenje, od tega kar 12 Nemcev. Od nesreče, ki se je zgodila zaradi slabe vidljivosti, so upravljavci letališča postali previdnejši in ga ob slabem vremenu pogosto zaprejo, kar povzroča nemalo slabe volje pri zagretih planincih, ki v želji po vzponu na vrh sveta najbrž niti ne razmišljajo, kakšna nevarnost preži na njih že ob samem začetku avanture.