Kip svobode: od francoskega darila do političnega razdora

Francoski evropski poslanec je namreč dvignil precej prahu s pozivom ZDA, naj jim vrnejo Kip svobode, češ da država ne uteleša več vrednot, zaradi katerih ji je Pariz podaril znameniti kip. Bela hiša je poziv zavrnila in poslanca Raphaëla Glucksmanna opomnila, da Francozi samo zahvaljujoč ZDA danes ne govorijo nemško.

Zgodovina darila in njegova simbolika

Kip svobode, uradno imenovan 'Svoboda razsvetljuje svet' (La Liberté éclairant le monde), je plod ideje francoskega pravnika in zgodovinarja Édouarda de Laboulayea. Bil je velik podpornik ameriške demokracije in je želel ob stoletnici ameriške neodvisnosti obeležiti prijateljstvo med državama ter promovirati demokratične vrednote, ki so bile v tistem času tudi v Franciji močno na preizkušnji.

Kip je zasnoval francoski kipar Frédéric Auguste Bartholdi, jekleno konstrukcijo pa je izdelal Gustave Eiffel, ki je pozneje zaslovel s postavitvijo Eifflovega stolpa. Francija je v celoti financirala izdelavo kipa, medtem ko so ZDA zbirale sredstva za gradnjo podstavka na Otoku svobode v New Yorku, kjer vsa ta leta stoji kip. Ta je bil dokončan leta 1884, razstavljen v Parizu, nato pa po delih junija 1885 prepeljan čez Atlantik. 

V pristanišču je ladjo pričakalo več kot dvesto tisoč prebivalcev New Yorka. Kip so čez Atlantik prepeljali z ladjo Isere v 350 kosih, zapakiranih v 214 zabojev. Za sestavljanje kipa so tako potrebovali kar štiri mesece. Dela na spomeniku so bila končana aprila naslednje leto, Kip svobode pa so slavnostno postavili na otoku Liberty ob ustju reke Hudson 28. oktobra 1886 ob stoti obletnici neodvisnosti Združenih držav Amerike.

Kip rimske boginje Libertas v desnici drži baklo, simbol upanja in svobode, v levici pa tablo z napisom 'JULY IV MDCCLXXVI' (4. julij 1776), datum ameriške neodvisnosti. Verige, ki simbolizirajo odpravo tiranije, so skrite pod njenimi nogami.

Trumpova politika ne uteleša demokratičnih vrednot

S ponovnim prihodom Donalda Trumpa na oblast, ki ne skriva svojih ostrih stališč do migracij, mednarodnih sporazumov in demokratičnih norm, so se v Franciji pojavila opozorila, da ZDA ne utelešajo več vrednot, ki jih Kip svobode simbolizira, zato so številni mnenja, da bi bilo treba kip – vsaj simbolično – "zahtevati nazaj" ali ga vsaj preimenovati v opomin na spreminjajočo se naravo ameriške politike. Kritiki Trumpove administracije trdijo, da so se ZDA v zadnjih letih oddaljile od svojih tradicionalnih demokratičnih idealov, pod vprašaj pa postavljajo tudi njihovo vlogo kot voditeljice svobodnega sveta.

Bela hiša je pozive francoskega poslanca zavrnila. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je tako odzvala: "Moj nasvet tistemu neimenovanemu, nepomembnemu francoskemu politiku bi bil, da ga spomnim, da zgolj zaradi ZDA Francozi zdajle ne govorijo nemško."

Nekaj zanimivosti o kipu

Ob postavitvi je bil Kip svobode bakrene barve, saj je izdelan iz bakrenih plošč. V naslednjih letih je zaradi oksidacije dobil svojo značilno zeleno patino.

Med letoma 1886 in 1902 je Kip svobode deloval kot svetilnik za ladje, ki so prihajale v newyorško pristanišče.

Kip ima kar nekaj replik po svetu. Poleg znane replike v Parizu obstajajo še številne manjše replike po Franciji, Japonski, Nemčiji in celo v Las Vegasu.

V začetku 20. stoletja je kip postal simbol upanja za milijone priseljencev, ki so prek otoka Ellis prispeli v ZDA v iskanju boljšega življenja.

Včasih so obiskovalci lahko splezali čisto do vrha Kipa svobode, torej na razgledni balkon na bakli, po poškodbi roke kipa pa vzpenjanje ni več varno, zato imajo do bakle dostop le vzdrževalci.