To morate vedeti o Krimu!

Ruski svet federacij (zgornji dom) je brez privolitve spodnjega doma oziroma dume (odobritve v bistvu sploh ne potrebuje) zaradi izrednih razmer dovolil uporabo ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine "do normalizacije političnih razmer v tej državi", kot je v zahtevi zapisal Vladimir Putin. Zahtevo je ruski predsednik podkrepil z izgovorom, da je to potreben korak, če želi zaščititi tamkajšnje rusko prebivalstvo in vojaško osebje na jugu Krima, začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov pa je zahtevo razumel kot napad na ukrajinsko suverenost ter zato lastnim obrambnim silam ukazal, naj bodo v visoki stopnji bojne pripravljenosti. Polotok v Črnem morju, ki je nekoč spadal pod rusko in kasneje pod ukrajinsko oblast se tako počasi spreminja v epicenter spora in le vprašanje časa je, kdaj se bo na tem ozemlju razplamtel spor širših razsežnosti.

Nekoč rusko ozemlje

Moskva je imela Krim pod svojim nadzorom stoletja. Ozemlje, kjer se razprostirajo ogromni pašniki in polotok, ki omogoča Rusiji dostop do Črnega morja, je tako do leta 1954 spadal pod Rusijo, tedaj pa se je sovjetsko vodstvo z Nikito Hruščovom 'na čelu' odločilo, da Krim podari Ukrajini. Šlo je za nekakšno darilo Ukrajini ob 300-letnici združitve Rusije in Ukrajine. Ker pa sta obe državi tvorili Sovjetsko zvezo, dejanje takrat ni motilo nikogar. No, leta 1991 se je z razpadom Sovjetske zveze situacija spremenila. Del tamkajšnjega prebivalstva je želel pod rusko oblast, lokalni krojači zakonov v Ukrajini in Krimu pa so izglasovali, da Krim ostane del Ukrajine.

Na ozemlju prevladujejo Rusi

Na Krimu živijo tri etnične skupine. Na severnem delu etnični Ukrajinci, ki po podatkih iz leta 2001 predstavljajo 24,3 % prebivalstva Avtonomne republike Krim, na jugu Rusi, ki predstavljajo 58,3 % prebivalstva, v osrednjem delu pa Krimski Tatari. Ti so najbolj avtohtoni prebivalci Krima, ki predstavljajo okoli 17 % populacije in so bili za časa Stalina in Sovjetske zveze močno zatirani.

Rusi imajo v Krimu del svoje mornarice

Vsak pogovor o pomenu Krima za Rusijo hitro nanese na dejstvo, da je na polotoku, tik nad Turčijo in na dosegu Mediteranskega morja in Balkanskega polotoka, nameščen del ruske mornarice. Ta ima svojo bazo, skupaj z ladjevjem in podmornicami, v Sevastopolu ob Črnem morju že 230 let. Gre sicer za najmanjšo rusko floto od obstoječih štirih, poleg tega ima Rusija tudi brez Krimskega polotoka dostop do Črnega morja, a vendar je za Ruse Sevastopol pomembna točka. Leta 2007 sta Ukrajina in Rusija sklenili dogovor o sodelovanju ter si razdelili ladjevje ob Črnem morju. Rusi so dobili vojaško pristanišče Sevastopol v najem do leta 2017, leta 2010 pa sta državi sklenili novo kupčijo. Kijev je Moskvi podaljšal dovoljenje za ohranitev flote na Krimu, Moskva pa je v zamenjavo za dovoljenje Ukrajini odobrila popust pri dobavi plina. Popusti naj bi veljali do leta 2020, medtem ko naj bi flota ostala na ozemlju Krima vsaj do leta 2042. Ukrajina naj bi tako, po tedanjih besedah ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, privarčevala okoli 30 milijard evrov.

Ruska ali ukrajinska vojska?

V primeru, da bi med Ukrajino in Rusijo izbruhnila vojna, strokovnjaki menijo, da bi ruska vojska popolnoma 'povozila' svojo ukrajinsko sosedo. Leta 2012 so po poročanju Europa World ruske oborožene sile namreč štele 845.000 mož, medtem ko je ukrajinska vojska štela le 130.000 aktivnih članov. Nezanemarljiv pa je tudi podatek o vojaškem proračunu. Ta je po podatkih revije Jane's Defence Weekly leta 2012 v Rusiji znašal kar 57 milijard evrov, v Ukrajini pa 'zanemarljivih' 1,2 milijarde evrov. To pa še ni vse. V primeru vpoklica za vojsko sposobnih mož, imajo v Ukrajini oblasti na razpolago 15,7 milijonov moških in žensk starih od 16 do 49 let, ki so sposobni služiti vojaški rok, medtem ko je v Rusiji za to primernih 45,6 milijonov oseb. Najverjetneje je zato ukrajinski začasni minister Igor Tenjuh v nedelj v parlamentu opozoril, da Ukrajina nima na razpolago dovolj vojaških sil, da bi se lahko uprla Rusiji. Prav zato je na pomoč pozval diplomacijo.