Hudo je bolan! Krivi smo pa mi vsi!

Čeprav so nas učili, da ne grizi roke, ki nas hrani, pa počnemo prav to. Človeštvo uničuje naravo, od katere je odvisen naš obstoj. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst zato grozi izumrtje, številne bi lahko obstajale le še v knjigah že v nekaj desetletjih, opozarja poročilo Združenih narodov, ki kaže na slabo krvno sliko Zemlje.

Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo sistemske spremembe, pravijo strokovnjaki, kar pa se zdi kot bob ob steno. Naše preživetje je odvisno od narave, ki nam daje čisto vodo, zrak in tla, primerna za obdelavo, a če želimo to ohraniti, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebej pa hrano, beremo v poročilu Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES).

Gre za prvo takšno poročilo po letu 2005, pod 1800 strani dolg dokument pa se je podpisalo več kot 130 držav. Ob pomoči 250 drugih strokovnjakov, ga je sestavilo 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav, ki so se opirali na skoraj 15.000 podatkov, tudi na znanstvene objave in vladne informacije. Povzetek naj bi služila kot osnova za boljše politike in delovanje v prihodnosti.

Strokovnjaki so opozorili, da nekje osem milijonov živalskih in rastlinskih vrst umira v tempu, ki je od več deset- do več stokrat hitrejši kot v zadnjih desetih milijonih let. Desetletja plenjenja in zastrupljanja gozdov, oceanov, zemlje in zraka, ogrožajo človeštvo so doprinesla k temu vsaj toliko kot podnebne spremembe, je poudaril Robert Watson, ki je predsedoval zasedanju predstavnikov 132 držav.

Poročilo nadalje opozarja, da bo zaustavitev nevarnih trendov terjala temeljito prevetritev načina proizvodnje in uživanja dobrin, še posebej hrane. "Spodkopavamo same temelje naših gospodarstev, načinov preživljanja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu," opozarja Watson. "S transformativnimi spremembami mislimo na temeljno, sistemsko reorganizacijo," dodaja.

Poročilo prvič v zgodovini IPBES izpostavlja pet glavnih razlogov za izgubo vrst in degradacijo narave. Prva dva, ki sta izrazito spredaj, sta izginjanje in izginotje habitatov zaradi spremenjene rabe zemlje in morij ter človeška raba rastlin in živali. Sledijo podnebne spremembe, ki pa hitro zmanjšujejo zaostanek za vodilnima. "Vidimo, da se vpliv podnebnih sprememb hitro, res hitro krepi," je opozorila Sandra Diaz,  profesorica na univerzi v argentinski Cordobi in sopredsedujoča IPBES.

Sledi onesnaževanje. V reke in oceane vsako leto odvrženih kar 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov. Peti razlog so tujerodne vrste, kot so podgane, komarji, kače in rastline, ki se prenašajo po morju in zraku.

Tu sta še dva velika posredna dejavnika, ki vplivata na izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe in sicer povečevanje svetovne populacije in njihove sposobnosti trošenja. V poročilu ni datuma, ki bi predstavljal skrajni rok za ukrepanje, tudi ni konkretnih predlogov za ukrepanje, zato pa se ne bo nemogoče izogniti zmanjšanju uživanja mesa, ustavitvi izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanju luksuzne potrošnje, ukinitvi okolju škodljivih subvencij in nizki gospodarski rasti.