Fuj! Kaj tako ogabnega pa še ne!

Zelo veliko je ogabnih posnetkov na internetu in v resnici jih je težko prezreti. Vse tiste vraščene dlake, mozolji, zamašene lojnice, špricanje krvi in druge (vsaj za večino) nagnusne stvari. A vseeno, ko naletite na takšen posnetek, kliknete nanj. Seveda se ob gledanju zgražate, a nekaj vas kljub vsemu pritegne, da ga vsaj na hitro pregledate, Ste se kdaj vprašali, zakaj se takole 'mučimo'?

»Za mnoge to pomeni podobno izkušnjo, kot če bi skočili z elastiko v globino, se peljali po vrtoglavem toboganu ... izkusimo nekaj, kar je v resnici pospremljeno z nevarnostjo, a smo hkrati 'na varnem'in zaščiteni pred morebitnimi negativnimi učinki, ki bi jim bili izpostavljeni v takšnih situacijah,« je razložil Daniel Kelly, asistent profesorja filozofije na univerzi Purdue, avtor knjige Yuck!: The Nature and Moral Significance of Disgust (Fuj!: Narava in moralni pomen gnusa, op. p.). Ena glavnih funkcij gnusa naj bi bila po njegovem mnenju ta, da nas obvaruje pred infekcijskimi obolenji. »Z lahkoto pritegne pozornost in o tem mnogi z lahkoto tudi pripovedujejo,« pravi. Ker se nam nekaj gnusi, se temu v resničnem življenju nato skušamo izogniti.

Smo v resnici preveč šibki, da bi se uprli takšnim posnetkom? In zakaj bi si nekdo pravzaprav sploh 10 let pustil ogrc, da bi se nato posnel med iztiskanjem tega – in to še delil s širnim svetom? Nina Strohminger, avtorica dela The Hedonics of Disgust (Hedonizem gnusa, op. p.) meni, da imamo pač potrebo po tem, da gledamo stvari, ob katerih se zgražamo. Manj ima opraviti s tem, da bi se radi počutili grozno, v resnici gre bolj za to, da si želimo nove izkušnje. »Ne gre za mazohizem. »Negativni občutki so zanimivi, še posebej, če so v takem kontekstu, ko te ne morejo neposredno prizadeti,« pravi. »Verjetno ne boste kar stopili v pasji iztrebek, samo da bi to doživeli, Boste pa verjetno pogledali posnetek, ko se je to zgodilo nekomu drugemu, in se ob tem nasmejali.« Kar je v bistvu zelo logično in razloži, zakaj si tudi radi pogledamo napete filme, trilerje, kriminalne nadaljevanke in podobno.
Nihče si (vsaj če je govora o normalnih osebah) ne želi izkusiti ničesar slabega. Ne želimo si, da bi nas kdo ranil, tudi ne, da bi kdo ranil naše bližnje, pa si vseeno radi ogledamo film, ki prikazuje kaj od tega. Zato, ker smo radovedni, ker želimo videti, kako je, ko se kaj zgodi. Ker smo hkrati na varnem in ker vzbuja našo radovednost in jo na koncu poteši. Če gledamo nagnusne posnetke, torej ni z nami prav nič narobe.