Življenje zvezdnika pretresali škandali

Legenda nemškega nogometa Franz Beckenbauer je umrl v nedeljo, v starosti 78 let. Nemec je leta 1974 postal svetovni prvak kot igralec in nato leta 1990 kot trener ter je le eden izmed treh v zgodovini nogometne igre, ki mu je takšen podvig uspel. Beckenbauer je bil nekdanji kapetan reprezentance Zahodne Nemčije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, trener nemške izbrane vrste med letoma 1984 in 1990 ter nekdanji direktor Bayern Münchna v devetdesetih. Zaradi slabega zdravja je bil v zadnjih letih zunaj oči javnosti.

"Na njegovo življenje lahko gledamo s spoštovanjem in veliko hvaležnostjo. Izgubili smo edinstvenega nogometaša in ljubo osebo. Bil je eden najboljših nogometašev na svetu, s svojo lahkotnostjo, eleganco in pregledom je postavljal nove standarde na igrišču. Njegova natančnost in karizma kot šef ekipe ter njegova energija in zagnanost kot vodja svetovnega prvenstva so nepozabni. Franz Beckenbauer je zapustil veliko zapuščino," je ob njegovi smrti dejal predsednik nemške nogometne zveze (DFB) Bernd Neuendorf. Na klubski sceni je nogometaš s cesarskim vzdevkom Kaiser igral za nemška Bayern in HSV iz Hamburga, v tujini pa za ameriški New York Cosmos, kjer je igral ob brazilski legendi Peleju.

V dresu nemške reprezentance je osvojil naslov svetovnega prvaka leta 1974 v tedanji Zahodni Nemčiji ter evropskega prvaka 1972 v Belgiji, leta 1990 pa je bil nemški selektor na zmagovitem svetovnem prvenstvu v Italiji.

"Žalosten sem, novica o njegovi smrti me je zelo prizadela. Menim, da je bil eden od velikih privilegijev v mojem življenju, da sem spoznal Franza Beckenbauerja in imel priložnost delati z njim. Najin skupen čas je bil okronan z naslovom svetovnega prvaka v Italiji 1990, ki ga brez njega nikoli ne bi dosegli. 'Kaiser' je bil navdih za več kot eno generacijo, nemški nogomet je izgubil veliko osebnost, jaz pa dobrega prijatelja," je dejal direktor članske nemške reprezentance Rudi Völler.

S svojo eleganco, lahkotnostjo in vodenjem na igrišču je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na novo opredeli položaj branilca. Na klubski ravni je bil petkrat nemški prvak in trikrat prvak ZDA, trikratni evropski pokalni zmagovalec državnih prvakov ter zmagovalec evropskega pokala pokalnih zmagovalcev.

Beckenbauer se je Bayernu pridružil kot nogometaš mlajših selekcij, ko je bil star 13 let, in hitro postal ključni igralec bavarskega moštva. Fant iz okrožja Giesing je z Bayernom osvojil štiri naslove prvaka nemške bundeslige, tri evropske pokale in medcelinski pokal. Za prvo ekipo je v Münchnu rojeni Beckenbauer debitiral 1964 z 18 leti, v Bayernovem zadnjem letu med drugoligaši do danes. Deset let pozneje je Bayernu pomagal do četrtega naslova nemškega prvaka, odkar je postal del prve ekipe, ob naslovu svetovnega prvaka pa je tega leta z Bayernom osvojil še evropski pokal.

Po končani igralski poti je nadaljeval v vlogi trenerja nemške reprezentance in po porazu v finalu leta 1986 proti Argentini Diega Maradone leta 1990 le osvojil naslov svetovnega prvaka kot selektor po zmagi nad južnoameriško ekipo.

V devetdesetih letih je bil kratek čas trener Bayerna, v letih 1994 do 2009 predsednik kluba, leta 2006 pa tudi glavni organizator svetovnega prvenstva v Nemčiji. V trenerskih vodah je, ob naslovu svetovnega prvaka, z Bayernom postal še zmagovalec pokala Uefa leta 1996, nemški prvak 1994 ter francoski prvak z Marseillom leta 1991.

Znani nekdanji nemški nogometaš Lothar Matthäus je Beckenbauerja označil za "enega največjih osebnosti kot igralca in trenerja, a tudi za največjo osebo izven igrišča". "Franz je bil izjemna osebnost, ne le v nogometu, užival je svetovno prepoznavnost. Bil je velik in radodaren človek, zapustil nas je dober prijatelj. Pogrešal ga bom, vsi ga bomo pogrešali," je zapisal Matthäus, rekorder po številu nastopov za "elf" in član zmagovite reprezentance na SP v Italiji. Beckenbauer je bil tudi del prve zlate generacije Bayerna skupaj z napadalcem Gerdom Müllerjem, krilnim nogometašem Ulijem Hoenessom, branilcem Paulom Breitnerjem in vratarjem Seppom Maierjem.

V svoji bogati karieri je zbral 103 reprezentančne nastope in dosegel 14 zadetkov. V bundesligi je na 424 tekmah dosegel 44 golov. Leta 1972 in 1976 je postal evropski nogometaš leta, leta 1966, 1968, 1974 in 1976 je bil nemški nogometaš leta, razglašen pa je bil tudi za nemškega nogometaša 20. stoletja.

Legendarnemu nemškemu nogometašu so se med drugimi poklonili tudi nemški kancler Olaf Scholz, trenutni nogometaš Bayerna Thomas Müller, Evropska nogometna zveza (Uefa), ki jo vodi Slovenec Aleksander Čeferin, predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach, francoski selektor Didier Deschamps ter še mnogi klubi, zveze ter nekdanji in aktivni nogometaši.

Beckenbauer sicer ni bil svetnik. Trikrat je bil poročen, zapletel se je v korupcijske afere in bil večkrat v navzkrižju z zakonom.