Mladi slovenski kitarski virtuoz osvojil Dunaj

"Kuharjeve kompozicije so zlahka primerljive s skladbami velikih skladateljskih mojstrov." (Iserlohner Kreisanzeiger)

"… Njegove skladbe kažejo na močno osebnost in Nejc jih igra odlično. Bravo." (Roland Dyens)

Kitarist in skladatelj Nejc Kuhar se je rodil leta 1987. Glasbo je spoznal s poslušanjem svojega otroškega idola Adija Smolarja, nato pa se je vpisal na SGBŠ Ljubljana v razred prof. Antona Črnuglja. Kljub temu, da je v srednji šoli najprej pisal bolj rock-metal pesmi, ga je začela nekje v drugem letniku vse bolj prevzemati klasična glasba. Poleg tega mu je profesor Črnugelj večal ljubezen do klasične glasbe, ga kitarsko-glasbeno vzgajal ter mu vzbujal čut za kompozicijo, saj ga je spodbujal k njej. Tako ga je klasična glasba počasi prevzemala in začel je študirati kompozicijo klasičnih in neklasičnih skladb, kar ga je nazadnje potegnilo tudi v kompozicijo.

Vpisal se je na študij kitare na Dunaj, kjer od leta 2007 študira v razredu priznanega kitarista in pedagoga Alvara Pierria, vzporedno pa je, tudi na Dunaju, doštudiral kompozicijo pri skladatelju dr. Rainerju Bischofu in prof. Christianu Minkovitschu. Kar ga vsekakor uvršča med svetovno elito tako glede igranja kitare kot kompozicije.

In začel je pobirati priznanja po svetu. Različne mednarodne nagrade, koncerti, pozitivne kritike ter mnenja glasbene stroke doma in v tujini kažejo na zrelega umetnika. Nejc sodeluje tudi v svetovno priznanem duu Prokofiev guitar duo, kjer sodeluje s kitaristom Makom Grgićem. In z njim je posnel tudi zgoščenko. S kitarsko skladbo Šest miniatur, za vsak letni čas Ena je leta 2006 zmagal na mednarodnem kompozicijskem tekmovanju v Povolettu, na istem tekmovanju leta 2008 pa je dobil drugo nagrado ter za nagrado izdajo skladbe pri založbi Wicky. Zmagal je tudi na mednarodnem kompozicijskem tekmovanju v Ceccianu leta 2007 v Italiji, kar mu je prineslo izdajo skladbe pri založbi Berben. S svojo skladbo za kontrabas Svašta je leta 2010 zmagal na mednarodnem kompozicijskem tekmovanju v Angliji, kar mu je prineslo izdajo skladbe v založbi Recital Music, istega leta pa je zanjo dobil posebno nagrado na znanem kompozicijskem tekmovanju ISB v Ameriki. Dobil je tudi tretjo nagrado na prestižnem skladateljskem tekmovanju Gustav Mahler v Celovcu za svoje delo za veliki ansambel, katerega koncert je Nejc dirigiral. Od leta 2009 so njegove kitarske skladbe izdane pri svetovno priznani kanadski založbi Les Productions d’OZ, zanje dobiva dobre kritike v mednarodnih revijah, kot npr. Classical Guitar Magazine. Leta 2010 je po naročilu Konservatorija za glasbo Dunaj napisal obsežno delo Koncert za pavke in tolkalni ansambel, ki so ga izvedli tudi v dunajskem Musikvereinu, leta 2011 pa je izdal svojo prvo avtorsko zgoščenko (Kitara v komorni zasedbi), pri kateri so sodelovali priznani mladi slovenski talenti: kitarist Mak Grgić, sopranistka Irena Preda, flavtistka Eva-Nina Kozmus, čelistka Karmen Pečar, violinist Domen Lorenz in godalni kvartet Calisto. Pri snemanju zgoščenke je imel samo en pogoj glede umetnikov, ki so sodelovali: "Morali so biti mladi glasbeniki."

Nagrade so lahko pomembne tako s prepoznavnega stališča kot denarnega, a mu največ pomeni dejstvo, da njegove skladbe preigravajo po vsem svetu, še več pa to, da jih lahko občinstvu predstavi sam.

Nejc želi še bolj približati kitaro klasični glasbi ter približati klasično glasbo kitarskemu svetu. Kompozicijskemu svetu pa bi rad povrnil intimo, čustvenost, lepoto ter tisto bistvo, ki ga je po njegovem mnenju izgubil.

Za portal Moški svet je Nejc zaigral dve skladbi. V podlagi med intervjujem lahko slišite kaotično, prostotonalno skladbo z naslovom Črna luknja, po koncu intervjuja pa bolj melodično, celo malce nostalgično (odvisno od tega, kaj si predstavlja poslušalec) skladbo z naslovom Hommage a Erik Satie, s katero se je poklonil velikemu skladatelju in pianistu.

Nejc je kot mnogi slovenski glasbeniki očitno precej bolj znan in priznan v tujini kot v Sloveniji (seveda zunaj krogov klasične glasbe). Večinoma je res, da ko povprečna oseba pomisli na klasično glasbo, navadno ne pomisli na kitaro. In atonalnost (prostotonalnost) vsekakor ni segment glasbe, ki bi pritegnil množice. A gotovo ima Nejc ogromno potenciala, energije in želje, ki jih državne meje ne morejo ustaviti.

Oglejte si ekskluziven intervju z Nejcem in ne pozabite na pesem ob koncu prispevka, ki jo je mladi umetnik zaigral v živo.


 

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!