''Kriki v slogu 'ulala' niso moj slog''

Primož: Z Dušanom se poznava že leta; že toliko časa, da raje sploh ne povem. Ko smo se začeli dogovarjati o komentiranju prvenstva DTM, sem takoj pomislil, da bi bilo dobro, če bi to prvenstvo komentirala skupaj. Do zdaj sva za različne televizije komentirala že kar nekaj različnih avtomobilskih dirk in odmevi na najino komentiranje so bili vedno dobri. Kaj pa jaz vem, kar nekako se ujameva brez tega, da bi potrebovala kakšne posebne dogovore ali vaje.

Dušan: Ko sva prvič skupaj komentirala prvenstvo WTCC, sem bil na začetku malo skeptičen – sam sem že imel precej izkušenj s komentiranjem, Primož pa se mi je takrat zdel še bolj ‘zelen’ na tem področju. Ampak bil je od začetka odličen, še bolj zabavno pa je bilo, da sva imela precej nasprotna mnenja o dogajanju na stezi in drugih stvareh okoli dirkanja, hkrati pa enako natančno spremljala dogajanje na stezi. Gledalci so to opazili in bili navdušeni, saj nikoli ni bilo dolgčas.

MS: Kaj sploh je prvenstvo DTM in kako se razlikuje od F1 ali prvenstva WTCC? Kaj je po vajinem mnenju tisto, kar dirko turnih avtomobilov naredi bolj zanimivo za gledalce, kot je dirka F1?

Primož: No, zanimivo, da ste vprašali ravno to! Jaz vidim prvenstvo DTM ravno nekje na sredi. Avtomobili DTM so po moči veliko bolj podobni F1, po drugi strani pa imajo ti avtomobili pokrita kolesa in izgledajo kot cestni avtomobili. Vendar so tiste stvari, ki so skrite in jih gledalci ne morejo, videti veliko bolj podobne dirkalnikom F1 kot WTCC.

Dušan: Največji plus prvenstva DTM v primerjavi z recimo WTCC je, da so avtomobili zmogljivejši in imajo pogon zadaj, minus je to, da imajo veliko preveč aerodinamičnih dodatkov in premalo poudarka na mehanskem oprijemu kot F1. Tu bi se organizatorji lahko zgledovali recimo po avstralskem prvenstvu V8 Supercars. Ampak vseeno: DTM je ta hip eno od najatraktivnejših in najbolj zanimivih avtomobilskih tekmovanj.

Primož: To je tako neprijetno vprašanje kot tisto prvo, koliko časa poznam Luckyja. Preprosto predlogo, da bi povedal v letih. Nad prvenstvom sem se navdušil po tem, ko je bila tudi moja prva dirkalna izkušnja povezana z DTM. Prav v Hockenheimu sem namreč sedel v pravem dirkalnem avtomobilu in takrat me je po Hockenheimringu nekaj krogov zapeljal takrat eden najboljših dirkačev DTM, mercedesov Jörg van Ommen. Od takrat redno spremljal DTM, ki je v devetdesetih za nekaj časa postal tudi ITC (International Turingcar Championchip).

Dušan: DTM spremljam v bistvu, odkar obstaja, še iz časov, ko je bilo to popolnoma nemško. Takrat sem bil še bolj mulc, na TV se tega seveda ni dalo dosti videti, ampak avtomobilistične revije so pa bile. In ja, seveda, tu in tam sem sedel na sovoznikovem sedežu (za volan mi še ni uspelo zlesti, a delam tudi na tem). Skratka, DTM od zelo ali malo manj blizu spremljam že kakih 20 let.

MS: Je to vajina prva televizijska komentatorska izkušnja? Kako potekajo vajine priprave na komentiranje dirke in kako iz vašega zornega kota poteka povprečen dirkaški vikend?

Primož: Občutek imam, da najine priprave potekajo vse življenje. Oba spremljava šport tako profesionalno kot novinarja kot tudi ljubiteljsko. Ker sva izkušena sodelavca, se nama ni treba dogovarjati in razpravljati, kaj bo kdo povedal. In glede na to, koliko časa sva že aktivna v avto-moto športu, nama zlepa ne zmanjka tem. Pa tudi dirke DTM so izredno zanimive, tako da nama ne bo zmanjkalo besed med prenosi; prej se bojim, da česa, kar veva, ne bova imela časa povedati! Dirkaški vikend pa je zelo podoben vikendu v formuli 1 ali prvenstvu WTCC: v petek in soboto treningi in kvalifikacije v času goveje juhe pa start dirke, ki traja malo več kot eno uro. Nič posebnega.

Dušan: Ne, prav posebnih priprav pred vsako dirko nikoli nisem poznal. Če šport spremljaš dovolj podrobno, tudi niso potrebne. Je pa res, da sem si včasih pripravil malo večji 'plonkec' z zanimivimi podatki, imeni, statistikami. Zdaj, ko imam med komentiranjem lahko pred sabo računalnik, pa še tega ne rabim.

Primož: Ja, to kar pravite, je ponavadi res, vendar gre v teh primerih za eno osebo, ki je profesionalni komentator, druga pa strokovni sodelavec. Midva pa sva pravzaprav oba oboje. In prav to je najbolj zanimivo, kajti imava celo vrsto stvari, o katerih se ne strinjava oziroma razmišljava drugače. Tako, kar zadeva same taktike med dirkami, psihologije dirkačev, pa taktike ekip. In prav to se mi zdi, da bo pri najinem komentiranju najbolj zanimivo. Mislim pa da kriki v slogu 'ulala' niso moj slog komentiranja.

Dušan: Ne, sistem s statusom komentatorja in 'strokovnega' sokomentatorja se mi zdi zgrešen. Oba morava biti strokovnjaka in oba morava biti dobra komentatorja, drugače je dolgočasno.

MS: V lanskem letu so v prvenstvu DTM slavili pri BMW, med dirkači je bil najuspešnejši Kanadčan Spengler. Kakšne so vajine napovedi za letošnje leto in kdo je vajin favorit?

Primož: Težko je reči, kdo od dirkačev je favorit, jaz pa bi osebno stavil na nekoga, ki vozi audija. Mercedes veliko pozornosti v tem trenutku namenja predvsem F1, kjer njihova ekipa 'visi', saj jo bodo, ob morebitnih slabih rezultatih, kar ukinili – tako njihova uprava. Zato imam občutek, da na DTM niso 100-odstotno osredotočeni. Ker pa je vsem jasno, da je lažje osvojiti, kot obraniti, pa dajem nekaj več prednosti Audiju kot BMW.

Dušan: Mislim, da se Primož tu moti. Tudi pri Audiju so spreminjali organizacijo, pa tudi sicer se mi zdi BMW-jeva ekipa močnejša. Prednost dam BMW.

MS: Zakaj prekaljenim veteranom iz kraljevskih razredov dirkalnega športa v DTM nikakor ne uspe?

Primož: DTM je pravo, moško dirkanje. Ker imajo avtomobili pokrita kolesa, dotikanja med dirko niso nič posebnega. Zato pa rabiš dovolj – poleg dirkaškega znanja – tudi testosterona. Predvsem dirkači, ki pridejo na stara leta iz F1, pa tega niso navajeni. Tam vsak dotik v glavnem pomeni tudi odstop. Poleg tega pa gre v DTM tudi za veliko odličnih dirkačev, ki bi se tudi v F1 ali kakšni drugi seriji odlično znašli in ni jih lahko premagati, tudi če se pišeš Alessi ali Hakkinen.

Dušan: Saj ne, da jim ne uspe, saj so že dosegali dobre rezultate. Ampak slog dirkanja v serijah turnih avtomobilov je tako drugačen od tistega v formulah, da preprosto ne zmorejo dosegati konstantnih vrhunskih rezultatov. Tu je treba tekmeca včasih tudi na pravi način 'spodbuditi' pri prehitevanju, treba je trčiti in znati pravilno trčiti, in tega se dirkači v turnih avtomobilih učijo vso kariero. Dirkači formul in prototipov se ponavadi vso dirkaško kariero učijo ravno obratno; kako dirkati čim bolj 'čisto', saj imajo mnogo bolj občutljive dirkalnike.

MS: Omenjala ste 'alternativne' načine komentiranja, ki vključujejo tudi razne stave. Glede na to, da se medsebojnih stav redno poslužujeta, katera je bila najbolj izvirna?

Primož: Težko bi rekel, da gre za alternativen način; preprosto sva oba komentatorja in strokovna sodelavca. Morda nekdo od naju bolje pozna kakšno stvar ali dirkača, drugi pa kaj drugega. Medsebojne stave pa so bila najina skrita strast, saj se le redko o čem povsem strinjava. Res pa je, da jih nikoli nisva obešala na velik zvon. V tem trenutku pa se res ne spomnim nobene prav posebne.

Dušan: No, ravno nekaj vprašanj nazaj se spet nisva strinjala. Primož daje za letos prednost Audiju, jaz BMW. Bomo videli ...

Primož: Staviva?

Dušan: Itak!

Primož: Meni je najbližji avtomobilski šport reli. Že več kot 20 let profesionalno spremljam predvsem reli za svetovno prvenstvo. Vozil pa sem tudi en reli za državno prvenstvo in sicer pred leti v Velenju. Z golfom GTI sem v svoji skupini celo osvojil točke državnega prvenstva, čeprav sem bil po mojem mnenju neroden in počasen. Bila je zanimiva izkušnja, vendar je pri tem tudi ostalo. Je pa to dovolj, da mi težko kdo zabrusi: le čevlje sodi naj kopitar!

Dušan: Hja, meni so bližje krožne dirke. Reli je sicer atraktiven za gledat, a sumim, da se sam v njem ne bi najbolje znašel. Saj sem že vozil dirkalnik WRC in je bilo zabavno in hitro, a kilometer za kilometrom po gozdu, blatu ... Ne, raje krožne dirke, z njih imam tudi nekaj izkušenj. Prerivanje na stezi s tekmeci zna biti zabavno, sploh ko naštudiraš trike, kje je tvoj avtomobil občutljiv na dotike, kje tekmečev ... To mi je šlo kar dobro od rok.

MS: Kdo je po vajinem mnenju 'najboljši' dirkač vseh časov? Je poklic dirkača dandanes primerljiv s tistim pred 20 leti?

Primož: Glede na prejšnji odgovor je ta povsem jasen: Sebastien Loeb. Ne samo da je dober v reliju, dober je tudi na vseh dirkah, ki se jih je lotil: od 24 ur LeMansa, kjer je bil pred leti s svojo ekipo celo drugi, do prvenstva GT in celo na testiranjih F1 se je zelo izkazal. Mislim, da je to največji vozniški talent vseh časov! Poklic dirkača pa je ves čas – pred 100, pred 50 pred 20 leti in danes povsem enak; spreminjajo se samo stroji, s katerimi tekmujejo. Drugače pa so dirkači nekoč in danes povsem enaki – vsi hočejo kar naprej zmagovati! Drugi je prvi poraženec!

Dušan: Loeb? Ne. Pa ne zato, ker bi menil, da je slab dirkač, ampak preprosto zato, ker se ne da izpostaviti le enega in ker je to čisti odvisno, kakšne kriterije imaš. Če bi me pa kdo vprašal, kateri so mi (bili) najbolj pri srcu, pa recimo Colin McRae, Jacques Villeneuve, Alex Zanardi, Robby Gordon, Tanner Foust in podobni ... Mimogrede, Zanardi je pred kratkim preizkusil dirkalnik DTM, pri BMW so mu ga predelali na ročne komande. Menda je bil kar hiter, morda pa še pride v DTM. V WTCC je bil kar uspešen.

Primož: Zdi se mi, da Dušan ni razumel vprašanja! Mislim, da niste spraševali, kdo so največje 'face', ampak kdo je najboljši! Če bi govorili o najbolj zanimivih dirkačih, 'facah', so to prav gotovo našteti. Jaz bi dal zraven morda še Arija Vatanena. Ampak, če je vprašanje, kdo je najboljši, je morda poleg odgovora Leob, možen samo še en: Michael Schumaher. Žal pri tem, kdo je najboljši, štejejo samo rezultati!

Dušan: Evo pa smo spet tam!

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!