friends with benefits
Na videz uglajena gospa, pod rjuhami pa prava pokvarjenka
10. 04. 2025 02.30Igralka je brez zadržkov razkrila, kako pestro je njeno ljubezensko življenje, čeprav bo imela kmalu 90 let ...
V Ljubljani je spoznala poročenega lepotca in ...
21. 02. 2017 08.54Brane, pozdravljen! Ponovno ti pišem in prosim za mnenje. Moja zgodba sega 30 let nazaj. Takrat 18-letno dekle, polno adrenalina in radovedno, sem šla delat v Ljubljano. Vse je bilo novo in lepo. Spoznala sem 29-letnega moškega, lepega, situiranega. Takoj sva se ujela in takoj sem tudi ugotovila, da je poročen. Tega ni zanikal. Ni me motilo, saj nisem želela nič resnega, le uživati. Ob najinih avanturah mi je bilo prelepo. Prišlo je seveda tudi do seksa, ki je bil božanski. Še danes se ga spominjam. No, po dveh letih sem se vrnila v domači kraj, se zaposlila in začela razmišljati o družini. Vrnil se je moj prvi fant in vztrajal do onemoglosti. Ostala sva skupaj, imava odraslo hčerko, hišo. Nekako sva skozi teh 30 let ostala v stiku tudi z ljubimcem iz Ljubljane. Srečala sva se mogoče trikrat, zgolj na pijači. Še vedno je uglajen, lep, simpatičen, nikdar pa ni v meni zbudil ničesar, kar je pred 30 leti. Vse do lanskega poletja, ko sem po naključju spet prišla do njegove telefonske številke in ga brez pomisleka poklicala. Bil je navdušen, takoj pripravljen, da se dobiva na pijači, kar sva tud izpeljala. Ob njem se je tokrat v meni nekaj premaknilo. Toliko pozornosti, lepih pogledov, nežnosti (zgolj dotikov), lepih besed. Čez nekaj dni me pokliče in ponovno sva se dobila. Tokrat nisva zapustila avta, pa vendar je prišlo le do poljubov in dotikov. Dovolil je marsikaj, obujala sva spomine. Ob njem sem se ponovno počutila kot ženska. Bila sem pripravljena iti do konca, vendar ima on, ne vem kako naj povem, slabo vest. Pravi, da poljubčki niso varanje, vse ostalo pa je. Slišiva se vsak dan po telefonu, vendar ne razumem, zakaj noče kaj več. Nikdar nisem razmišljala o tem, da bi šla z drugim moškim, z njim pa bi. Ne vem, zakaj. Doma sem ugotovila, da ko se je hčerka odselila, do partnerja ne čutim ničesar. Ob njem imam občutek, da sem del pohištva. Nikdar me ne pohvali, ne opazi ničesar novega na meni, itd. Da sem tukaj, ker tako pač mora biti. Ob partnerju nikdar nisem čutila tega, kar čutim ob ljubimcu, če mu tako sploh lahko rečem. Boji se, kaj bi bilo, če bi žena izvedela. Ko sva skupaj, me razvaja, vedno mi govori, naj počakam, jaz pa mislim, da se počasi zaljubljam vanj. Ne želim, da bi zapustil družino, si pa želim seksa z njim. Zakaj se tega brani? Ker denar pri njem ni težava, vem, da bi lahko izpeljala marsikaj. Sedaj je težje, ker je v pokoju in ne more več toliko iz svojega kraja. Pa vendar v dopoldanskem času sva skupaj, dokler je njegova žena v službi. Res ne razumem, zakaj noče z mano do konca. Rekel je tudi, da nikdar ni bilo nobene druge v teh letih, kar mu ravno čisto ne verjamem. Za trenutek pa bi mu lahko verjela, ker takšen, kot je, bi celo lahko bilo res. Predan je družini, ko pa ga vprašam, zakaj me potem ima ob sebi, mi reče, da zato, ker mu je lepo. Res je 11 let starejši od mene, ampak tak cuker. Pravi, da bova vedno ostala 'friends with benefits', vendar jaz bi rada več ali pa vsaj razlago, zakaj ne. Prosim, pomagaj. Vem, da sem se razpisala. Pismo skrajšaj, če želiš, vendar te prosim za mnenje - zakaj???