Zgodovinske osebnosti in njihovi bizarni ljubljenčki

Papež Leon X
Papež Leon je dobil v dar od portugalskega kralja Manuela I. precej nenavadnega hišnega ljubljenčka. V jugovzhodni Aziji velja beli slon za sveto žival in ob koronaciji leta 1514 je Manuel pripeljal belega slona z imenom Hanno iz Portugalske v Rim. Hanno je bil izjemno inteligenten slon in je razumel ukaze tako v hindujščini kot portugalščini. Žal pa je tri leta po prihodu v Italijo Hanno zbolel. 'Veterinarji' so ga sicer zdravili z odvajali, ki so mu dodajali zlato, kar je ubogega Hanno do konca pokončalo. Pokopali so ga v Cortille del Belvedere, papež Leon pa je ukazal Rafaelu, da je naslikal fresko v spomin slonu (žal se je freska izgubila). Poleg tega je papež svojemu ljubljencu v spomin napisal pesem.

Ivan Grozni
Ivan Grozni se je zapisal v zgodovino kot eden najbolj brutalnih vladarjev. Ljudi, ki so se mu zamerili, je utapljal, natikal na kole, jim sekal glave in jih celo metal v vroče olje ali jih žive zakopal. Vendar pa je bil njegov najljubši način usmrtitve, da je nesrečneže metal lačnim medvedom. Ivan naj bi imel posebno kletko z nekaj medvedi, ki jih je namenoma puščal lačne. Po nekaterih poročilih naj bi jih celo spuščal na popolnoma nedolžne pešce. Vendar Ivan najverjetneje ni imel nobene posebne vezi s svojimi medvedi, tako da težko govorimo o hišnih ljubljenčkih. Ni pa bil edini vladar, ki je imel medvede za ljubljenčke. Mednje sodi tudi bivši ameriški predsednik Thomas Jefferson, ki je imel kar dva grizlija.

Josephine Bonaparte
Prva žena slavnega Napoleona je bila velika ljubiteljica eksotičnih ljubljenčkov. Med najljubšimi je bila samica orangutana, ki je lahko celo sedela pri mizi med obedi. Menda je bila njena najljubša jed repa. Bila je oblečena v lepo belo bombažno žensko srajco in bila naj bi zelo lepo vzgojena.

Marquis de Lafayette
Ameriški predsednik John Quincy Adams naj bi imel v Beli hiši aligatorja, vendar je žival v resnici pripadala Marquisu de Lafayettu, ki ga je dobil v dar leta 1825. Ko je Marquis obiskal Belo hišo, je s seboj pripeljal tudi aligatorja, ki so ga namestili v banjo v vzhodni sobi. Ljudje so bili seveda izjemno šokirani, ko so v kopalnici našli aligatorja in to naj bi zelo zabavalo Adamsa. Ko je Lafayette odšel, je s seboj vzel tudi aligatorja.

Licinius Muraena
Rimljani so bili na splošno veliki ljubitelji moren (vrsta morske ribe). Konzul Licinus pa jih je imel raje kot kdor koli drug. Doma je imel v posebnih bazenih prek 6.000 moren, ki naj bi jih hranil z živimi sužnji. Morene so sicer lahko nevarne, vendar niso znane po tem, da bi se prehranjevale z ljudmi, zato mnogi zgodovinarji dvomijo v resničnost Luciniusovih ljudožerskih moren.

Ramzes II.
Ramzes II. velja za najmogočnejšega faraona vseh časov, tako je vsaj trdil sam. Bil je velik ljubitelj mačk in po nekaterih poročilih naj bi uvažal mačke tudi iz drugih držav, sam pa je imel za ljubljenčka kralja vseh mačk. Ime Ramzesovega leva bi v prevodu pomenilo 'morilec vseh sovražnikov'. Vendar lev ni bil samo ljubljenček ,temveč tudi bojni tovariš. Po legendi naj bi bil poleg Ramzesa eden redkih, ki ni zbežal, ko so njegovo vojsko v zasedi napadli Hetiti. Ko je Ramzes po bitki obglavil svoje generale zaradi strahopetnosti, naj bi lev dobil njihova trupla za večerjo.

Wolfgang Amadeus Mozart
Eden največjih glasbenih genijev vseh časov je imel rad 'glasbeno nadarjene' živali. Nekega dne je kupil škorca in se zelo navezal nanj. Imenoval ga je 'mali bedaček' in iskreno spoštoval škorčevo sposobnost, da je oponašal zvoke, med katere so sodile tudi Mozartove stvaritve. Nekateri glasbeni zgodovinarji celo namigujejo, da je Mozart nekatere melodije potegnil od svojega ljubljenčka. Po smrti ptiča je Mozart žaloval za njim kot za članom svoje družine. Za 'prijatelja' je celo napisal epitaf, ki kaže na to, da je glasbeni genij, v nasprotju z nekaterimi drugimi na tem seznamu, v resnici imel rad svojega ljubljenčka.
„Tu leži 'mali bedaček', ki sem ga imel zelo rad; škorec, ki je umrl na višku svojega življenja in čigar usoda je bila, da izkusi bolečino smrti. Ko premišljujem o tem, je moje srce pretrgano na pol.“ (W. A. Mozart)

Vergil
Veliki rimski poet je bil za časa svojega življenja in po smrti povezan z domačo muho. Izdelal je kip muhe, ki je stražila vrata Neaplja. Po legendi naj bi Vergilove kosti po njegovi smrti stražile Neapelj. Napadalce naj bi napadli roji muh. Čeprav Vergil v resnici ni imel muhe kot hišnega ljubljenčka, pa je zanjo (ali pač za neko muho) priredil velik pogreb. Izvedel je namreč, da naj bi vlada zaplenila njegove posesti, kar pa lahko prepreči, če na njem zgradi mavzolej. In v svojem slogu je mavzolej zgradil za hišnega ljubljenčka, v njegovem primeru – hišno muho. Mavzolej ga je sicer stal ogromno, a je uspel rešiti svoje posesti.

Papež Aleksander II.
'Ljubljenček' papeža Alkesandra II. je gotovo najbolj bizaren in je pravzaprav bolj mit, ki mu je težko verjeti. Po legendi naj bi imel neki grof z imenom Guliemus doma šimpanza in precej promiskuitetno ženo. Ko grofa ni bilo doma, naj bi žena v posteljo jemala šimpanza, kar je grofa na koncu stalo življenja. Nekega dne naj bi šimpanz videl grofa ležati v postelji s svojo ženo in znorel od ljubosumja. Grof napada ni preživel, žena pa naj bi pozneje rodila pol človeka in pol šimpanza. Šimpanz-deček z imenom Maimo je pristal pri papežu Aleksandru, ki ga je pokazal Petru Damainu, ki je bitje opisal v knjigi “De bono religiosi status et variorum animatium tropolagia”.