Zanimivo

Sonda Messenger vstopila v orbito Merkurja

M.J.

18. 03. 2011 13.49

Več kot šest let po tem, ko je zapustila Zemljo, je Nasina sonda Messenger vklopila svoje glavne motorje za 15 minut, s čimer naj bi si olajšala vstop v orbito planeta Merkur.

Da je plovilo Messenger v orbito resnično vstopilo, je s pomočjo dopplerjevih signalov potrdil tudi sistemski inženir Eric Finnegan. Bližnje srečanje s Soncu najbližjim planetom je tako postalo znanstveni in inženirski mejnik in prvo srečanje s planetom po letu 1975. Tega leta se je namreč površini Merkurja približal plovilo Mariner 10.

Desetletja so se znanstveniki, ki so želeli preučevati Merkur, zanašali le na fotografije, ki jih je posnel Mariner 10. FOTO: Reuters

Astronome planet Merkur zanima predvsem zaradi tega, ker je najbližji planet Soncu, poleg tega pa je njegovo površje, za razliko od Jupitrovega, veliko bolj podobno Zemljinemu. Poleg tega je tudi izjemno zahtevno področje za znanstveno razikovanje, saj je temperatura planeta tako visoka, da lahko stali svinec. Zunaj našega osončja obstajajo številne kamnite orbite, ki obkrožajo zvezde, kar bi lahko pomenilo, da planet Merkur razkriva tudi 'podatke' o drugih svetovih, pravijo pri Nasi.

"Ker stalno v drugih osončjih odkrivamo nove planete, ki se nahajajo poleg zvezd, moramo natančno preučiti vplive preperevanja v vesolju, zato da bomo lahko natančneje interpretirali teleskopsko in drugače pridobljene podatke iz drugih 'svetov'," je poudarila Ann Sprague iz laboratorija za lunarne in planetarne študije univerze v Arizoni, ki se ukvarja z omenjenim problemom.

Messenger (ki je akronim za 'mercury surface, space environment, gwochemistry in ranging) je proti planetu potoval vse od tretjega avgusta 2004, med svojim popotovanjem pa je 'poplesaval' okoli Zemlje, Lune in Merkurja, predvsem zaradi tega, da ga ne bi pritegnila gravitacija Sonca. Plovilo bo želeno destinacijo obkrožilo v približno 12 urah in s tem zapolnilo slikovno vrzel, ki je nastala med letoma 1974 in 1975, ko je planet obkrožalo plovilo Mariner 10.

Plovilo z dvema solarnima paneloma za pridobivanje električne energije in zaščito pred toploto sonca bo v večji meri preučevalo geološko zgodovino, magnetno polje, sestavo površja in ostale skrivnosti tega v veliki meri neraziskanega planeta. Ko bo misija enkrat zaključena, se bo Messenger spustil na površje planeta. S premerom le nekoliko večjim od Luninega (približno 4828 kilometrov) je Merkur najverjetneje trden do sredice, toda prisotnost magnetnega polja nakazuje na to, da je ponekod notranjost tudi delno staljena.

Desetletja so se znanstveniki, ki so želeli preučevati Merkur, zanašali le na fotografije, ki jih je posnel Mariner 10. Te so zajemale le en del planeta, poleg njih pa so znanstveniki uporabljali tudi fotografije posnete z Zemljinega površja in podatke iz Marsa in meteoritov. Na poti na proti in okoli merkurja je Messenger uspel posneti večino tistega, česar ni uspelo Marinerju 10, tako da ostaja le približno 5 odstotkov planeta neraziskanega. Ta področja se nahajajo predvsem na obeh polih, katera bo Messenger poskušal posneti med svojim nadaljnjim lebdenjem v orbiti.

fokus astronomi merkur planet orbita plovilo vesolje nasa