Oglejte si deset najbolj znanih atentatov v zgodovini, v katerih so napadalci svojo nalogo uspešno opravili.
Litvinenko je bil bivši agent KGB in njene naslednice FSB, ki mu je po več obtožbah v Rusiji politični azil ponudila Velika Britanija. Tam je postal novinar in pisatelj, ker pa je vedel veliko o načrtovanih umorih, je bil velik trn v peti Rusom. Prvega novembra 2006 je Litvinenko zbolel, domnevno zaradi sušija iz japonske restavracije, v kateri se je srečal z virom, ki mu je predal podatke o še enem umoru. 3. novembra se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali hospitalizirati. Umrl je tri tedne pozneje v starosti 44 let. Zdravniki so ugotovili, da je bil izpostavljen radioaktivnemu elementu polonij 210. Atentat je pritegnil ogromno medijsko pozornost, še posebej zato, ker je celoten primer spominjal na vohunski triler iz Hollywooda. Preiskovalci so ugotovili, da je bil Aleksander najverjetneje zastrupljen s skodelico čaja v svoji sobi. Sicer za umor niso nikogar obtožili, vseskozi pa se pojavljajo sumničenja, da je za atentatom stala ruska vlada.
Lee Harvey Oswald
Oswald je bil bivši ameriški marinec in najverjetnejši krivec za umor predsednika Johna F. Kennedyja. Kljub temu da so obstajali dvomi o Leejevi krivdi, je bil slednji že dva dni po atentatu umorjen v kleti policijske postaje v Dallasu. Ustrelil ga je Jack Ruby, lastnik nočnega kluba, ki je bil povezan tudi z organiziranim kriminalom. Ruby naj bi bil potrt in jezen zaradi Kennedyjeve smrti, zato se je želel maščevati. Oswald je bil ustreljen 24. novembra 1963, umrl pa je še isti večer.
Lennon je bil eden izmed ustanovnih članov svetovno znane skupine Beatles in zavzet mirovni aktivist. 8. decembra leta 1980 je Lennona v New Yorku ustrelil Mark David Chapman, ki je nato odvrgel pištolo in mirno počakal policijo. Chapman je bil obsojen umora, v zaporu pa je še danes, saj so mu pogojni izpust zavrnili že šestkrat. Kljub dolgoletni kazni motiv za umor ostaja neznan.
Robert F. Kennedy
Ameriški senator Robert Kennedy je bil mlajši brat Johna F. Kennedyja. V zgodnjih jutranjih urah 5. junija 1968 ga je iz neposredne bližine štirikrat ustrelil mož po imenu Sirhan Sirhan. Robert je v bolnišnici umrl dan zatem. RFK, kot so ga radi poimenovali, je bil tudi predsedniški kandidat demokratske stranke, motivi za njegov umor pa nikoli niso bili pojasnjeni. Preiskovalci so domnevali, da je bil Sirhan palestinski terorist, vzrok za atentat pa je bila Robertova odkrita podpora Izraela med šestdnevno vojno leta 1967.
Malcolm X
Malcolm je bil goreč islamski pridigar afriško-ameriškega porekla. Mnogi so domnevali, da je prav on stal za gibanjem 'črna moč,' ki je bilo zelo dejavno v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so temnopolti glasno zahtevali svobodo in spoštovanje sodržavljanov. Malcolm je bil pred tem član organizacije Nation of Islam, kasneje pa je postal sunitski musliman (ortodoksna veja islama). To je njegovo bivšo organizacijo tako razjezilo, da je naročila njegov umor. 21. februarja 1965 so Malcolma med govorom napadli trije možje iz množice in ga ustrelili kar 16-krat. Vsi trije napadalci so bili člani organizacije 'Nation of Islam.'
Luther je bil glavni človek ameriškega gibanja za državljanske pravice, ki je hotelo odpraviti rasno diskriminacijo temnopoltih. 4. aprila 1968 je bil Luther ustreljen na balkonu svoje motelske sobe. Atentatu so sledili množični protesti v več kot šestdesetih mestih v ZDA, tako da je predsednik Johnson pet dni zatem razglasil dan žalovanja. Dva meseca pozneje so na letališču v Londonu ujeli pobeglega zapornika Jamesa Earla Rayja in ga izročili ZDA, kjer so ga obtožili Luthrovega umora. Ray je bil oster nasprotnik gibanja za državljanske pravice, leta 1998 pa je v zaporu umrl zaradi hepatitisa C.
Abraham Lincoln
16. predsednik Združenih držav Amerike in hkrati prvi ameriški predsednik, ki je umrl v atentatu. Na oblast prišel leta 1861, državo pa je vodil med največjo krizo v njeni zgodovini – ameriško državljansko vojno. 14. aprila leta 1865, le nekaj dni po predaji južnjaške vojske, ga je med gledališko predstavo ustrelil konfederacijski vohun John Wilkes Booth. Wilkesa so 12 dni po atentatu izsledili in smrtno ranili.
Julij Cezar
Eden najbolj znanih rimskih državnikov in vojskovodij v zgodovini. Po več odmevnih vojaških zmagah je Cezar v Rimu sprožil državljansko vojno, zato je bil razglašen za diktatorja. Senatorjem v Rimu je bilo njegove diktature kmalu dovolj, zato so skovali načrt za njegov atentat. Med nastopom v senatu je tako Cezarja zabodlo več deset senatorjev. Na njegovem truplu so kasneje našli kar 23 vbodnih ran. Njegova smrt je pomenila konec rimske republike, iz krvavih posledic atentata pa je nastal rimski imperij.
Franc Ferdinand
Atentat na avstrijskega vojvodo in prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil eden glavnih dogodkov, ki so Evropo in svet pahnili v prvo svetovno vojno. 28. junija 1914 je bil Ferdinand na obisku v Sarajevu, ki je takrat še pripadalo Avstriji. Med vožnjo v odprtem avtomobilu je njega in njegovo ženo Sofijo ustrelil srbski atentator Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna. Avstro-Ogrska je Srbiji postavila ultimat, v katerem je zahtevala preiskavo uboja prestolonaslednika. Srbija je ultimat zavrnila, Avstro-Ogrska pa je to priložnost izrabila za vojno napoved Srbiji in njenim zaveznicam.
John Fitzgerald Kennedy
Atentat na ameriška predsednika Johna F. Kennedyja zagotovo spada med najslavnejše atentate v zgodovini. JFK je bil 35. predsednik ZDA, državo pa je vodil od 20. januarja 1961 do svoje smrti, 22. novembra 1963. Imel je daleč najbolj razgiban mandat v zgodovini, saj je v nekaj letih na oblasti doživel gibanje za državljanske pravice, kubansko raketno krizo, izgradnjo berlinskega zidu ter začetek vietnamske vojne. Čeprav je bil umorjen med vožnjo in je njegov umor videlo na stotine ljudi, pa natančne okoliščine atentata še danes niso znane. Ob 12.30 se je Kennedy v avtomobilu s spuščeno streho vozil skozi Dallas, nakar so ga zadeli trije streli iz puške. Kmalu zatem je ameriški predsednik umrl v bolnišnici. Za umor so obtožili Leeja Harveyja Oswalda, ki pa je vse do svoje smrti (ki je opisana zgoraj) vztrajal pri svoji nedolžnosti. Neštete teorije zarote o atentatu kot možne krivce navajajo FBI, Kubance in Ruse. Preiskovalci Oswaldu nikoli niso dokazali krivde, tako da atentat še danes ostaja zavit v tančico skrivnosti.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV