Se bo Sonce v naslednjem ciklu ohladilo?

Sončno površino sestavlja plazma, ki gori s temperaturo 5.500 stopinj. Že pred desetletji so astronomi opazili sončne pege, ki so jih pozneje povezali z močno sončno magnetno aktivnostjo. Sončne pege so v osnovi hladnejše od normalne okoliške fotosfere (zgornje plasti sončeve atmosfere), saj gorijo 'le' s temperaturo 3.000–4.500 K (2.727–4.227 C). Sončne pege merijo že zadnjih 400 let in so opazne ob sončnem zahodu v tropskih regijah, ko sonce postane oranžno.

Pogostost pojava sončnih peg je znak za večjo sončno aktivnost, torej tudi močnejše svetlobno, toplotno in magnetno sevanje. Astronomi so izdelali časovni potek pojavljanja peg od leta 1600 naprej. Na začetkih opazovanj so beležili izredno majhno število peg, kar so takrat označili kot Maunderjev minimum. Zanimivo je predvsem to, da je v času Maunderjevega minimuma (med letoma 1645 in 1755) prišlo do male ledene dobe, ko je temperatura na severni poluti padla za okoli eno stopinjo Celzija. Takrat so mnoge reke v sicer od zalivskega toka segreti Veliki Britaniji zamrznile za večji del leta. Znanstveniki si niso povsem enotni, ali je sončna neaktivnost vplivala na zmanjšanje povprečne temperature na svetovni polobli ali ne.

Današnja opazovanja solarne aktivnosti ponovno kažejo na zmanjšanje števila sončnih peg. Sončna magnetna aktivnost je namreč ciklični pojav in trenutno smo točno sredi 24. cikla (glej okvirček), ki naj bi dosegel višek čez dve leti. Naslednji cikel naj bi se začel okrog leta 2020 in po zadnjih podatkih naj bi takrat sončne pege povsem izginile s fotosfere.

Ali smo na poti k zemeljski ohladitvi ali ne, bodo znanstveniki lahko ugotovili šele v naslednjih letih. Za srednjeveške ohladitve naj po mnenju mnogih ne bi bile 'krive' ravno zmanjšane sončne magnetne erupcije, ampak predvsem tiste druge, namreč iz vulkanov na Zemlji, ki so ustvarile naravni atmosferski filter, sestavljen iz prašnih delcev. Zato bo treba na natančnejše napovedi in vzroke še malce počakati.