Hrast je bil sveto drevo za različne poganske sekte. Med drugimi so ga častili tudi galski in britanski druidi. Njihov običaj čaščenja hrasta in omele je v prvem stoletju našega štetja opisal Plinij. Druidi so vsako leto pripeljali pred hrast dva bela bika. Vrhovni svečenik je nato splezal na hrast, na katerem je rasla omela in odrezal rastlino z zlatim srpom. Nato so žrtvovali bika, iz omele pa so napravili poseben napitek, za katerega so verjeli, da je protistrup za vse vrste strupov in da lahko povzroči plodnost pri živalih. Zaradi zadnjega razloga so napitek dali piti živini.
Sasi in divji prašič
Tudi divji prašič je bil izjemno pomemben v poganskem verovanju. Navadno so ga povezovali z bogovi vojn in plodnosti. Anglosasi so približno sredi zime žrtvovali divjega prašiča in se pri tem zaobljubili za prihodnje leto. Iz tega običaja najverjetneje izhaja 'običaj' novoletnih resolucij. Rimski zgodovinar Tacit je pisal, da so saški bojevniki v boj namesto oklepa nosili prašičje kože, saj naj bi jim dala posebno moč in zaščito od same matere boginje.
Eastre je bila v saškem verovanju boginja pomladi, zore in novega življenja. 21. marca so imeli Sasi praznovanje v čast boginje Eastre. Pri tem so uporabljali zajce in jajca, ki so jih barvali, da bi predstavljala pomladno sonce. Jajca so nato podarili prijateljem in članom družine.
Vikinško krvavo žrtvovanje (Blot)
Vikingi so večkrat žrtvovali bogovom in v glavnem so žrtvovali živali, a obstaja saga, ki govori o švedskem kralju, ki so ga žrtvovali Odinu. Žrtvovanje je potekalo na odprtem kraju in med samim žrtvovanjem je bilo prepovedano vsakršno nasilje. Svečenik je žrtvoval živali na posebnem oltarju, ki so ga postavili iz kamenja. Kri je ujel v posebno posodo in jo nato med recitiranjem magičnih besed trikrat odnesel okoli plamenov. Isto je storil z mesom, nato pa je sebe in ostale udeležence poškropil s krvjo, ostanek pa je zlil na oltar.
Vrbov mož (Wicker man)
Ni čisto gotovo, da je ta ritual v resnici obstajal, saj so o njem pisali le sovražniki poganov (Grki in Rimljani). Tako da je možno, da gre samo za propagando, ki je promovirala grške in rimske napade na poganska plemena. O ritualu je pisal tudi sam Julij Cezar, ki pa je priznal, da rituala ni videl v živo, ampak je o njem samo slišal. Po njegovem pričevanju naj bi pogani zgradili ogromen kip iz vrbovih vej in vanje zaprli ljudi, ki so jih žrtvovali bogovom, tako da so jih zažgali. Žrtvovali naj bi v glavnem kriminalce, a če jih niso našli, so žrtvovali tudi nedolžne ljudi.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV